Strel, ki je utišal svobodo govora, ali zakaj smo vsi Jimmy Kimmel

"Svoboda govora je pomembnejša od njegove vsebine." - François-Marie Arouet, Voltaire (francoski filozof, zgodovinar, satirist in pisatelj, 1694-1778)

Dan pred enajstim septembrom je v ZDA prišlo do tragedije. Strelec ni poznal milosti, v šolo je prišel s puško in streljal vsepovprek. Huje je ranil dva otroka, preden je puško obrnil vase in se ustrelil. Novice v medijih ni bilo niti zaznati. Malo zato, ker so strelski pohodi po šolah tam čez lužo že nekaj vsakdanjega. Veliko bolj pa zato, ker je le minuto pred začetkom pohoda odjeknil še en strel, ki je pokončal Charlieja Kirka.

Ta strel ni pokončal le aktivista, ki se je boril za nošenje orožja, zatiranje transspolnih oseb in se vojskoval proti splavu. Pokončal je svobodo govora in to na način, ki nas mora skrbeti. Desničarski propagandni stroj je ob strelu poskočil, strelec je bil gotovo transspolna oseba, saj je bil Charlie Kirk do njih vedno zelo grob. Če ni bil to, je zagotovo bil levičarski fanatik, govorili so že o prepovedi opozicije kot teroristične organizacije. Ko se je izkazalo, da je bil desničarski skrajnež, so izgubili veter v jadrih.

Niso pa nehali z izkoriščanjem smrti očeta dveh otrok. Napadi na medije in posameznike se kar vrstijo. Kdor je po njihovem mnenju izrazil napačno mnenje o smrti aktivista, je na glavo dobil napad spletnih aktivistov, javno so objavili njegov naslov in začeli pritiskati na njegovega delodajalca, naj ga odpusti. Kar nekaj ljudi je dobilo delavsko knjižico zato, ker so o odstrelitvi Charlia Kirka povzeli njegove besede o strelskih pohodih na šolah: "Mrtvi otroci so sprejemljiva cena za nošenje orožja."

Preberite še:
Na Aljaski smo videli podložnika Trumpa, ki je klečal pred gospodarjem Putinom

Amerika gre po poti Orbanove Madžarske

Praznovanje smrti ni dostojno. Sploh ne, ker je imel Charlie Kirk dva otroka, ki sta ostala brez očeta in sta nedolžni žrtvi revanšističnega vala nasilja, ki ga desnica po svetu vedno bolj normalizira. Toda svoboda govora velja za vse in če je Charlie Kirk smel govoriti, da so ustreljeni ljudje in otroci v določenih primerih sprejemljivi zato, da ima lahko on doma puško, se to ob njegovi smrti sme in tudi mora izpostaviti.

Vendar ne, če si napačen. Ko je Jimmy Kimmel, komik na televizijski postaji ABC, izjavil, da si je desnica nadvse prizadevala prikazati, kako je bil strelec kdorkoli, samo desničarski skrajnež ne, so njegovo oddajo na zahtevo Trumpa nemudoma ukinili. V Washingtonu se celo govori, da bodo televizijskim postajam, ki kritizirajo vlado, odvzeli dovoljenja za oddajanje.

Ni pomembno, ali se to dejansko bo zgodilo ali ne. Pomembno je, da se to lahko zgodi. Komercialni mediji ne obstajajo zato, da bi informirali ljudstvo, temveč da bi prinesli dobičke svojim lastnikom. Če vlada zlorablja svojo oblast za napade na medije in je poročanje resnice o vladi zato predrago, bodo pač poročali o tem, kako rastejo rožice in veverice skačejo z drevesa na drevo.

Amerika tudi ni prva država, kjer so s tem začeli. Znan je primer sosednje Madžarske, tam so medijski mogotci sprejeli pakt z vlado. Sodelujejo z njo in poročajo, kar vlada želi slišati, v zameno dobivajo državne pogodbe in mastne zaslužke na račun davkoplačevalcev. Kdor se ne strinja, bo porabil ves dobiček za odvetnike. In če to ne bo dovolj, se bodo spravili še osebno na lastnike. Prej ali slej bo medij klecnil in začel govoriti to, kar naroči vlada.

Preberite še:
Zakaj častilci domobranstva nikoli niso izumili slovenskega Thompsona

Črnosrajčnike so zamenjali spletni troli

Svoboda govora je v Ameriki definirana tako, da Kongres (parlament ZDA) ne sme sprejeti nobenega zakona, ki bi omejeval svobodo govora. Njihova vlada dejansko dela obvod okoli te omejitve, saj svojih dejanj ni uzakonila. Da zaradi tega deluje nezakonito, nikogar več ne zanima, saj imajo centri moči preveč dobička od njih.

Skupi jo seveda navadna raja, tako v Ameriki kot na Madžarskem in tudi kje drugje. Večina ljudi nima časa in energije, da bi se resno pozanimala okoli vsakega vprašanja in se raje zanaša na to, kar povedo po televiziji ali radiu. Če nekoč poštena, zaupanja vredna oddaja nenadoma postane povsem pristranska, bo velik delež gledalcev verjel lažem.

Fašizem 21. stoletja deluje drugače kot zastareli model Mussolinija. Moderni fašizem ni več totalitaren in dopušča obstoj opozicije in drugačnih mnenj, dokler ga ta ne ogrožajo. Dopušča opozicijo, vendar ji ne dovoli dlje od kakega župana ali manjšine v parlamentu. Črnosrajčnike so zamenjali spletni troli, ki napadajo drugače misleče.

Prepoved medijske svobode je zamenjal pritisk na lastnike, da se ne objavlja preveč vsebin, ki motijo velikega vodjo. Prepoved knjig so zamenjali realistični šovi in smešni posnetki mačk na internetu. Fizično nasilje so zamenjali z nadlegovanjem, dokler nekdo ne odneha. Fizične umore so nadomestili umori na socialnih omrežjih.

Preberite še:
Ne podcenjujmo desnice: ponuja nam cirkus s klovni, a ima v ozadju velike načrte

Zlodej se je postrigel in obraz namazal s kremo

Zmotno bi bilo misliti, da je fašizem 21. stoletja boljši od tistega, ki smo ga vajeni. Ni nič boljši in nič manj strupen. Samo drugačen je in ne smemo si misliti, da smo se temne ptice velikega, nezmotljivega in večnega vodje rešili. Postrigel se je in obraz namazal s kremo, zadaj je enak zlodej kot vedno.

Dvig fašizma 21. stoletja ni naključje. Je posledica desetletja dolge apatije in "vsisoistizma". Ko smo enkrat prepričani, da je vseeno, koga izvolimo, nas je lahko prepričati, da za volitve ostanemo doma. Skrajne stranke s krili fanatičnih podpornikov, ki rade volje volijo proti svojim interesom, te težave nimajo in lahko z manjšino volilnega telesa dobijo zmagovito večino. Sledi nevtralizacija kritičnih glasov in kaj kmalu je nemogoče v javnost dobiti informacije o kraji, korupciji in zlorabah položaja vlad. Če komu ni všeč, si je sam kriv, kaj pa nima večine v parlamentu.

Toda dvig fašizma 21. stoletja tudi ni neizogiben. Nekaj držav je klecnilo, drži, toda povsod imamo zdravo večino elektorata, ki ve, kaj se dogaja, in si ne želi ponovitve prve polovice 20. stoletja. V Evropi smo nazorno videli, kam vodi nebrzdan napuh voditeljev. In hvala, ampak ne hvala. Za razliko od stare verzije je za fašizem 21. stoletja zdravilo znano in niti ni preveč grenko: ne smemo biti tiho in ne sme nam biti vseeno.

Izjave, zaradi katerih je Jimmy Kimmel ostal brez oddaje

"Čez vikend smo dosegli novo dno, ko je tolpa MAGA obupano poskušala tega fanta, ki je ubil Charlieja Kirka, prikazati kot karkoli drugega kot enega izmed njih, in pri tem naredila vse, da bi iz tega iztržila politične točke," je dogajanje po umoru Charlieja Kirka minulo sredo v svoji oddaji "Jimmy Kimmel Live" komentiral znani ameriški komik.

Nato se je Kimmel pošalil o Trumpovem odzivu na vprašanje novinarja, kako se sooča s smrtjo gospoda Kirka. Trump je namreč dejal, da se počuti "zelo dobro", nato pa hitro prešel na razpravo o novi plesni dvorani za 200 milijonov dolarjev, ki jo bodo dodali v Belo hišo.

"Da, prišel je do četrte stopnje žalovanja: gradnja," je dejal Kimmel in dodal: "Rušenje, gradnja. To ni način, kako odrasel človek žaluje za umorom nekoga, ki ga je imenoval prijatelj; to je način, kako štiriletnik žaluje za zlato ribico."

O avtorju:

Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.