"Sreča je izbira, za katero se je včasih potrebno potruditi." (grški filozof Asket)
Svet je ponovno v plamenih. Vojni v Ukrajini se je pridružil svež vrtinec grozot na bližnjem vzhodu. Kitajski gospodarski model vedno bolj spominja na grškega izpred petnajstih let. Post-covidni glavoboli so vedno hujši, trpi vse od gospodarstva do razvoja, politike in celo osebnih odnosov. Izboklina na preprogi, pod katero smo leta in desetletja pometali neodpravljene grehe, je že prevelika. Počasi bo treba odnesti smeti, saj tako ne gre več.
V vsem tem plesu skrbi, slabih novic in tegob, ki jih ne moremo rešiti, smo ravno Slovenci med najbolj ogroženimi narodi. Skrbi in temačni oblaki na obzorju ne zadanejo vseh narodov enako, ponekod jih vidijo kot izziv ali kot priložnost. Pri nas jih večinoma dojemamo kot dokaz, da se bodo stvari spet poslabšale. Vsi poznamo staro ljudsko pesem "Sijaj sijaj, sončece", kajne? Se je kdo kdaj vprašal, ali še kje drugje vidijo vzhajajoče sonce kot znanilca žalosti?
Vsi smo na istem planetu, povsod beremo približno iste novice. Mi smo se odločili, da jih bomo razumeli na najslabši možen način. Odločili smo se, da bomo praznovali trenutke, ko smo imeli prav in je bilo res vsaj tako slabo, kot smo želeli. Če smo se slučajno zmotili in le ni bilo tako hudo, kot se nam je zdelo, bomo objokovali napako. Zmagamo v vsakem primeru in imamo pravico postati depresivni.
Izkoriščajo strah, negotovost in večne konflikte
Drži, Slovenijo res pestijo določene težave. Gospodarstvo, energetika, zdravstvo, inflacija in vse ostalo imajo isti imenovalec, ki se mu reče politična kriza. Že dalj časa smo v politični krizi, niti ne vemo od kdaj. Mogoče traja od leta 2012, nekateri bi rekli 2008, drugi 2004, tretji 2000, enajsti 1991, 1945 in tako dalje, saj ni važno. Strinjamo se, da traja predolgo. Vsi smo je naveličani in si želimo njenega konca. Nihče ne ve, kako bi ga dosegli, vsi pa že malo obupujemo, ali se to sploh da.
Ukrajino pretresa vojna. Pri njih je debata, ali se je začela lani in terjala pol milijona življenj, ali pa se je začela leta 2014 (ali mogoče 2004) in je bilo žrtev še mnogo več. Izrael in Palestinci bijejo bitke že več kot 75 let, žrtev nihče več ne šteje. Politična kriza v Sloveniji je bleda senca tiste na drugi strani Atlantika in tudi še kje bližje – Italija menja vlado enkrat letno že več kot pet desetletij, potem sta tu Slovaška in Poljska s podobnimi heci kot pri nas. Celo Nemčija ni imuna na enak tip cenenega populizma, kot je pri nas imel že tri vlade. Naše težave se nam morda zdijo nepremostljive. V resnici smo na zelo zdravi strani sveta.
Negotovost, strah in večen konflikt vseh z vsemi s pridom izkoriščajo in podpihujejo ceneni populisti. Preplašene ljudi, prežete z negativnimi čustvi sovraštva, jeze in strahu, je lahko manipulirati in prepričevati, da vedno znova volijo proti lastnim interesom in v korist izbrancev, ki jim ponujajo čisto vse. Samo rešitve za njihove težave ne.
Pred kratkim je prišlo poročilo o škodi, ki jo povzroči pretirano pitje alkohola v različnih državah Evrope. Slovenci smo, predvidljivo, v samem vrhu. Po samomorih zaostajamo samo za nekaterimi nordijskimi državami. Se kdo mogoče vpraša, ali ima ceneni populizem morda posledice, ki se vidijo v čakalnih vrstah pred zdravniškimi ordinacijami in na pokopališčih? Stres nepotrebne jeze, sovraštva in umetno ustvarjenega strahu je ravno tako nevaren kot stres, ki ga povzočajo ostali dejavniki. Vsega ne moremo odstraniti, toda lahko se odločimo, da ga vsaj ne potenciramo.
Izberimo pogum, ne obupa
Seveda medijskega lignja tovarn sovraštva ne zanima škoda, ki jo povzroča Slovenkam in Slovencem. Oni delajo za Slovenijo in če zaradi njihovega delovanja pahnejo nekatere v bolniško posteljo, druge pa v prerani grob, je to cena, ki so jo pripravljeni plačati. Važno je, da so svoje poslanstvo opravili in služili narodu s tem, da so mu na oblast pripeljali prave voditelje, ki jih bodo branili pred temo, boleznijo in smrtjo.
Medijski kalamar s svojim delovanjem jasno zlorablja poslanstvo medijev in grobo krši praktično vsa načela, na katerih je utemeljena svoboda izražanja in tiska. Žal je ta svoboda pomembnejša od škode, ki nam jo zloraba povzroči, proti glavonožcu se bomo morali boriti od znotraj. Sejejo strah in paniko, njihov cilj je, da ne bi nihče več vedel, kaj je res in kaj ne.
Toda naša sreča je izbira, ki v resnici ni toliko odvisna od zunanjih dejavnikov. Kako nas prizadanejo črne napovedi, je v prvi vrsti odvisno od nas, ne od tega, kaj napovedujejo. Če si izberemo obup, do steklenice ni več daleč, pot do vrvi je tudi krajša. Če si izberemo pogum in optimizem, nismo izgubili ničesar. V najslabšem primeru smo se pač glede nečesa zmotili. In kaj potem?
Če nas dovolj naredi to spremembo v glavi, morda ne bomo rešili vseh težav. Bomo pa vsaj nekoliko omilili škodo, ki nam jo povzroča kalamar v svoji ihti služiti našim interesom. Za konec vam polagam na srce besede neznanega filozofa iz antične Grčije: "Lepo življenje sem imel. Trikrat sem poskusil jagode in enkrat celo hruško."
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
