Vzpon Viteza teme je eden od filmov o Batmanu, superjunaku iz izmišljenega mesta Gotham. Temu zavlada zločinec po imenu Bane, ki med pohodom na oblast z eno potezo na hitro opravi z mestno policijo. Z zvijačo jo zvabi v kanalizacijski tunel, njegov vhod pa minira z eksplozijo. Množica policistov ostane ujeta pod zemljo, prebivalci pa ostanejo prepuščeni na (ne)milost novemu vladarju.
Na ta prizor sem se spomnil minuli teden med največjo politično čistko v zgodovini slovenske policije. Skupaj 126 direktorjev policijskih uprav, komandirjev policijskih postaj in drugih vodstvenih kadrov policije je naenkrat prejelo sklepe o prenehanju opravljanja dela na teh delovnih mestih. Po zakonu, ki ga je koalicija s pomočjo parlamentarnih satelitov sprejela prejšnji mesec, bo teh 126 ljudi začasno ostalo na položajih, a "na preizkušnji". O njihovi razrešitvi bo odločal posebni izbirni postopek. Kakšen, bo šele določil Aleš Hojs. Tisti minister, ki policiste zmerja z lenuhi, odreja revizije že končanih, a za SDS pomembnih preiskav, in med protesti hodi v operativni štab policije.
Te vrste lustracija, celo v tako velikanskem obsegu, v resnici nikogar več ne bi smela presenetiti. Gre namreč le za zadnjo fazo procesa uničevanja policije, ki se je začel pred letom in pol. Natančneje, 18. februarja lani v pisarni tedanje generalne direktorice policije Tatjane Bobnar.
Preberite še:
Kaj sta Mahnič in Hojs med protesti počela na policiji
Začelo se je z Mahničevo grožnjo
Takrat so tja nenapovedano prišli trije poslanci iz pristojne parlamentarne komisije: Žan Mahnič, ki je danes državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade, njegov strankarski kolega Zvonko Černač, zdaj minister v tej isti vladi, in Branko Simonovič, ki mu bo ta vlada v zameno za njegov glas v parlamentu očitno legalizirala črno gradnjo pri Kopru. Zanimale so jih konkretne informacije o preiskavah financiranja SDS iz Bosne in Hercegovine. Povpraševali so tudi o potencialno obremenilnih podatkih o Zdravku Počivalšku, poznejšem partnerju v Janševi koaliciji.
Ker teh informacij niso dobili, je Mahnič Bobnarjevi zagrozil, "naj pomisli na svojo prihodnost". In res: prvo uro po prisegi ministrov nove Janševe vlade je bila že zgodovina.
Od te točke naprej je bila usoda policije zapečatena. Vprašanje je bilo le, kako hitro bo poteptana pod SDS-ovim valjarjem. Danes, po letu in pol mesarjenja, poniževanja in kadrovske amaterizacije, je bilanca srhljiva. Generalni direktor policije Anton Olaj je Hojsov "avatar" - poslušni aparatčik, ki se pred kamerami prepira z voditelji opozicije. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) kot samostojna enota slovenske policije ne obstaja več niti na papirju. Vodi ga oseba, ki tam nikoli ne bi smela biti. Ne le zaradi nekompetentnosti, ampak predvsem zaradi povezav z Rokom Snežičem, osumljencem v mednarodni preiskavi pranja denarja in osebnim prijateljem predsednika vlade.
Preberite še:
Pri nasilju policije gremo po poti Rusije in Turčije #kolumna
Policije, kot smo jo poznali, ni več
Drži, v delo policije se je politika vedno skušala tako ali drugače vpletati. Imela je leve in desne direktorje, "naše" in "vaše". Pretresale so jo afere, kakšna depeša iz tujine se je izgubila v predalih, občasno so uhajale informacije. Toda skozi tranzicijo iz nekdanje milice je kot sistem vendarle razvila odpornost, zaradi katere – če poenostavimo – hišnih preiskav ni bilo mogoče ustaviti z enim klicem. Kar je bilo najpomembneje, med ljudmi je uživala relativno visoko stopnjo zaupanja.
Danes policije, kot smo jo poznali, ni več. Enako kot v filmu o Batmanu je ujeta v mračnih podzemnih tunelih. Če ne verjamete, si poglejte kakšno zaslišanje parlamentarne preiskovalne komisije, ki jo vodi Rudi Medved (LMŠ). Nobena vlada policiji ni v tolikšni meri puščala krvi in jo zmaličila, kot to počne sedanja, ne da bi to sploh skušala skrivati. V strateškem smislu je policija lobotomirana, degradirana na milico, operativno pa ohromljena. V času epidemije, ko bi najbolj potrebovala modro vodenje, je postala žrtev primitivnega in prostaškega ministra, ki jo je ščuval na ljudi. Odkrito jo je celo nagovarjal, naj identiteto nenasilnih protestnikov proti vladi ugotavlja nezakonito - s pomočjo fotografij na družbenih omrežjih.
Pot nazaj bo težka, trajala bo vrsto let. Med popisovanjem ljudi na občinskih mejah, izrekanjem glob dostavljalcu hrane, ki je jedel burek, odnašanjem sedečih bralcev ustave s Trga republike in polivanjem ogromnih količin solzivca po središču Ljubljane je namreč policija izgubila tudi ljudi. V raziskavah je ob predsedniku republike tista institucija, ki je med epidemijo izgubila največ zaupanja. To je resna težava. Borut Pahor bo čez slabo leto dni odšel, policija bo vedno tu.
Preberite še:
Njegov boj #kolumna
Zakaj so uničili policijo? Tudi zaradi Snežiča.
Za SDS je bila podreditev policije življenjskega pomena. Prvi motiv za to sta razkrila že Mahnič in Černač. Njuna stranka se je namreč v zadnjih treh letih tesno prepletla s Snežičevo "ekonomijo", v kateri se obračajo milijoni evrov. Finančna transverzala Budimpešta – Banjaluka – Ljubljana kroji politične odločitve SDS. Vse večji vpliv ima tudi na kadrovske odločitve v državnem gospodarstvu: v energetiki, Luki Koper, slabi banki ... O tem, do kam vse seže Snežičev vpliv, skuša v teh dneh ljudem na desnici dopovedati tudi Janšev prvoborec Tone Krkovič. Na to Janšo opozarjajo celo nekateri ministri. In to transverzalo bi lahko na hitro presekala le policija.
Toda v ozadju je še en cilj – uničenje terena za naslednike. Policija je postala simbol obdobja, v katerem se ne izbira sredstev za razgradnjo institucij. Od Slovenske tiskovne agencije (STA) do urada za preprečevanje pranja denarja. Od evropskih tožilcev do državne maturitetne komisije. Od računskega sodišča do urada informacijske pooblaščenke. Je simbol časa, ki ga živimo. Tega neskončnega črnega petka, ko je za vladajoče izbrance na policah na voljo vse. Od položajev do podatkov o političnih nasprotnikih in njihovih kritikih. Po "norih cenah".
Četudi Janša po volitvah ne bo uspel sestaviti vlade, bo za to orgijo oblastne samovolje ostala požgana zemlja v obliki močno načetih ali celo uničenih podsistemov, prestreljenih z njegovimi ljudmi. Kdo bo preiskoval rabote sedanje oblasti? Ker Batmana v Slovenijo ne bo, si mora zato opozicija že danes odgovoriti na vprašanje, ali in kako bo tej državi po zamenjavi oblasti sploh mogoče vladati. Če seveda o tem resno razmišlja.
