Konec koncesij za Seniča, Južno & co. Dobili bomo državno podjetje za vode.

Dve leti po katastrofalnih poplavah, ki so opustošile velik del Slovenije in povzročile za več milijard evrov škode na infrastrukturi in imetju ljudi, se je država očitno odločila, da urejanja voda in hudournikov ne bo več prepuščala koncesionarjem. 

Na Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki upravlja premoženje države, so za necenzurirano.si potrdili, da so začeli z izvajanjem pripravljalnih aktivnosti za ustanovitev nove družbe Slovenske vode. Ta bo, kot je razumeti, imela roko nad denarjem za urejanje voda, ki ga je država do zdaj razdeljevala koncesionarjem, in druge vodnogospodarske projekte. 

Letos bo država za vode in hudournike predvidoma namenila 125 milijonov evrov. Od tega si bo 45 milijonov evrov razdelilo pet podjetij, ki jim je država leta 2019, torej v času vlade Marjana Šarca, podelila koncesije za urejanje vodotokov. To so: 

-       Pomgrad - VGP, ki ga lastniško obvladuje družina Polanič,

-       Hidrotehnik in VGP Novo mesto, ki sta del poslovnega sistema Darija Južne,

-       Nivo Eko, ki je v lasti članov družine Senič, ter

-       VGP Drava, ki ga lastniško obvladuje Leopold Poljanšek.

Te koncesije se iztečejo sredi leta 2026. Toda ministrstvo za naravne vire in prostor, ki ga vodi Jože Novak (Svoboda), jih očitno ne namerava podaljševati. Vlada je pred tednom dni ministrstvu naložila, naj pripravi podrobnejši načrt institucionalnega preoblikovanja gospodarske javne službe urejanja voda. Ključni del tega načrta pa je nova družba Slovenske vode, ki jo bo SDH ustanovil v prihodnjih mesecih.

Kaj to pomeni za koncesionarje? In koliko denarja so ti že prejeli po poplavah?

Preberite še:
Kdo skrbi za struge rek? Štirje zmagovalci privatizacije.

Zasebniki so se dogovorili in si razdelili državo

V Sloveniji je upravljanje vodotokov urejeno kot obvezna gospodarska javna služba. To pomeni, da država sama ne izvaja teh nalog, ampak jih preko razpisov podeli podjetjem – koncesionarjem:

-       direkcija za vode, ki sodi pod okrilje ministrstva za naravne vire in prostor, pripravlja programe, določa obseg nalog in financiranje, 

-       koncesionarji pa na terenu čistijo, utrjujejo, gradijo in vzdržujejo struge, brežine, objekte in drugo infrastrukturo, ki je povezana z varovanjem pred poplavami, erozijo, hudourniki. 

Gre za kombinacijo rednega vzdrževanja in izrednih ukrepov po neurjih, ki jih država pokrije posebej. Območja so razdeljena po porečjih: eno območje pokriva zgornjo Savo, drugo srednjo Savo, potem Dravo, Muro, Sočo in tako naprej. Za vsako območje je koncesija podeljena enemu ponudniku ali konzorciju, in sicer za obdobje sedmih let. Toda pri podeljevanju koncesij smo bili v Sloveniji priča podobnim praksam kot na razpisih za največje gradbene projekte. 

Ko je direkcija leta 2019 razdelila koncesije za upravljanje z vodami, je za osem od devetih območij prejela le po eno ponudbo. Iz tega je mogoče sklepati, da so si gradbena podjetja teren že vnaprej razdelila med seboj. Še pred tem je direkcija koncesije, ki so se že iztekle, podaljševala istim izvajalcem: leta 2015 tudi celjskemu Nivoju, ki je bil takrat tik pred stečajem, dela pa je dejansko opravljalo novo podjetje Nivo Eko.

Preberite še:
Dajejo posel samemu sebi – država pa jih za to še plačuje 

Od države prejeli rekordno denarja in financirali medije SDS

Poplave so razkrile, da je bil tudi nadzor nad deli močno pomanjkljiv. Rečni nadzorniki, torej ljudje, ki so zadolženi za pregledovanje vodotokov, so zaposleni pri imetnikih državne koncesije za urejanje voda. Plačo torej dobivajo od podjetij, ki v strugah vodotokov izvajajo dela, njihov glavni interes pa ni gospodarno urejanje voda, ampak čim večji dobiček. 

Medtem so koncesionarji opozarjali, da je denarja za urejanja voda premalo. Še leta 2020 je direkcija za to področje namenila le 13 milijonov evrov. Več strokovnjakov je opozarjalo, da je to premalo, zaradi česar se je že v preteklosti zanemarjalo čiščenje strug in brežin. 

V času tretje vlade Janeza Janše se je to spremenilo. Že leta 2021 so se sredstva, ki so namenjena koncesionarjem, podvojila na 28 milijonov evrov, v letu 2022 pa so dosegla rekordnih 33 milijonov evrov. 

Pozneje je parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje sume zlorab pri financiranju političnih strank pred volitvami 2022, razkrila, da so štiri podjetja, ki imajo državno koncesijo za urejanje vodotokov, financirala medije iz kroga SDS, njenih članov oziroma simpatizerjev. Predstavniki teh podjetij so takrat zanikali, da bi bilo to kakorkoli povezano s povečanjem obsega državnih sredstev.

Preberite še:
Ima koncesijo za urejanje voda. Dobičke posoja razvpitemu poslovnežu.

Poplave so se spremenile v zlato jamo

Toda poplave so urejanje voda v finančnem smislu spremenile v zlato jamo. Po avgustu 2023 državni denar ni bil več problem. Trije največji koncesionarji so si v manj kot 12 mesecih po poplavah leta 2023 samo za sanacijo njihovih posledic razdelili več kot sto milijonov evrov.

Največ denarja, nekaj več kot 50 milijonov evrov, je prejelo podjetje Nivo Eko, ki ima koncesiji za območje Savinje in zgornje Save. Podobne so številke pri podjetju Hidrotehnik, ki ima koncesijo za urejanje vodotokov širšega porečja Save in s tem obvladuje zelo veliko območje v središču Slovenije. Od direkcije je prejelo dobrih 47 milijonov evrov. Skoraj 26 milijonov evrov je prejelo tudi podjetje VGP Drava Ptuj, ki ima dve koncesiji, eno za območje reke Drave in drugo za povodje jadranskih rek z morjem.

To je močno izboljšalo tudi njihovo poslovanje. Podjetja, ki imajo koncesije in obenem dobivajo tudi druge posle na javnih razpisih, so lani po podatkih EBONITETE.SI ustvarila več kot 200 milijonov evrov prihodkov. Praktično vse na račun države oziroma občin. Ob tem so skupaj ustvarila več kot 21 milijonov evrov čistega dobička. To je 73 odstotkov več kot leta 2023.

V skladu s programi dela javne službe bi letos največ denarja za urejanje voda prejeli Hidrotehnik (16,4 mio evrov), Drava VGP (11 mio evrov) in Nivo Eko (10,5 mio evrov).

Še v začetku poletja sicer na ministrstvu za naravne vire in prostor niso razmišljali o ustanovitvi novega državnega podjetja. Takrat so nam pojasnili, da "načrtujejo objavo javnega razpisa za podelitev koncesije". Direkcija za vode, ki jo vodi Urška Hočevar, je takrat že začela s pripravljalnimi aktivnostmi, ki vključujejo analizo izvajanja obstoječih koncesij, pregled potreb na področju urejanja voda ter usklajevanje s pristojnimi resorji. V poznejših mesecih pa so si očitno premislili. 

Preberite še:
Za vode na Koroškem dali manj kot za luksuzno stanovanje v Ljubljani