16. decembra 1989 je v Romuniji izbruhnila revolucija. Protesti, ki so jih sprožile katastrofalne gospodarske in socialne razmere v tem "socialističnem raju", so se iz mesta Temišvar na zahodu države hitro razširili v prestolnico. Že devet dni pozneje je diktator Nicolae Ceausescu, ki je Romuniji več kot dve desetletji vladal s trdo roko, odšel v zgodovino. Po hitrem sojenju so ga skupaj s soprogo ustrelili.
Drugače kot v drugih vzhodnoevropskih komunističnih državah je bila revolucija v Romuniji krvava. Ceausescu je nad protestnike poslal vojsko, ki je kmalu prešla na njihovo stran, in pripadnike zloglasne tajne službe Securitate. V uličnih bojih je umrlo od 700 do 1.300 ljudi. Oblast je nato prevzela začasna vlada, ki je 27. decembra 1989 razpustila vse organizacije nekdanjega režima. Med njimi tudi Komunistično partijo Romunije.
Zakaj je poznavanje takratnega dogajanja v Romuniji pomembno za današnjo Slovenijo? Ker le tako lahko razumemo, zakaj se mora naše ustavno sodišče 33 let pozneje ukvarjati z najnovejšim slepilnim manevrom vladajoče stranke – poizkusu prepovedi delovanja Socialnih demokratov (SD) in Levice.
Preberite še:
Prihajajo mladi. Po državo, ki jih je zaprla. #kolumna
"Končala boš kot Ceausescu"
Pobudo za ustavno prepoved obeh strank sta na ustavno sodišče v začetku leta vložila Vili Kovačič, tisti aktivist, ki je vedno tam, kjer je SDS, in Luka Perš, najljubši medijski delavec Roka Snežiča. Pri tem se sklicujeta prav na romunski primer.
Za kaj natančno gre? Komunistična partija Romunije je bila po razpustitvi dolgo časa ukinjena. Nato je skupina ljudi, ki jo je vodil taksist iz Bukarešte Petre Ignatescu, leta 2010 želela ustanoviti stranko, ki bi bila njena pravna naslednica. Štiri leta pozneje je romunsko sodišče dokončno zavrnilo njeno registracijo. Presodilo je, da bi bila neposredna navezava obujene stranke na nekdanji režim v nasprotju s temeljnimi demokratičnimi načeli države. Pobudniki so se zato obrnili na evropsko sodišče za človekove pravice, ki je konec lanskega leta pritrdilo sodišču v Bukarešti.
Komunistična partija Romunije tako ostaja zakopana na smetišču totalitarne zgodovine, najverjetneje za zmeraj. Toda v SDS želijo to sodbo evropskega sodišča za človekove pravice zdaj izkoristiti za dnevnopolitične namene v Sloveniji. To nalogo je pod krinko "civilne družbe" prevzel Vili Kovačič. Vse zato, da bi SD in Levica "končali kot Ceausescu", kot je ameriški kongresnici iz vrst Demokratov Alexandrii Ocasio Cortez po tamkajšnjih predsedniških volitvah zagrozil Tomaž Štih, član vladne posvetovalne skupine za pripravo proti korona ukrepov.
Kjer je Vili Kovačič, je vedno tudi SDS
Vilija Kovačiča ste nekoč lahko videvali pred ljubljanskim sodiščem, kjer je protestiral proti "krivosodju" v zadevi Patria in branil Milka Noviča. Potem je skupaj z Alešem Primcem zbiral podpise za referendum proti družinskemu zakoniku, nato še proti zakonu o gradnji drugega tira.
SDS je Kovačiču v teh bojih večkrat odkrito pomagala, toda le, ko ji je to ustrezalo. Včasih je s svojim neutrudnim pravičništvom zanjo (ne)vede testiral teren. Ko je stranka ugotovila, da ji Kovačičevo delovanje ni več po volji, ga je pustila na suhem. To se je recimo zgodilo pri nesojenemu referendumu o državnih jamstvih za projekt TEŠ6, saj bi ta padel v čas druge Janševe vlade. Tudi njegova stranka nikoli ni postala satelit SDS. Kovačiču se je namreč v manj kot 24 urah uspelo spreti z njenim predsednikom Boštjanom M. Zupančičem.
Ves čas je bil Vili Kovačič kot "jo-jo" v rokah prvaka SDS. Ko mu je kril hrbet, je referendumske podpise v parlament – kot bi dejal sam – vozil s konjskimi vpregami. Ko mu ga ni, je Kovačič ostajal sam – z visokimi stroški.
Preberite še:
In koga boste volili? #kolumna
Iščete komuniste? Pojdite v Avstrijo
Zdaj ima Kovačič spet Janšev veter v hrbet. A zgodba o neustavnem delovanju SD in Levice je seveda popolna farsa. Slovenija in Romunija iz konca osemdesetih let prejšnjega stoletja namreč nimata ničesar skupnega - ne pri naravi režima ne pri načinu, kako sta prešli v demokracijo.
Če so člani Komunistične partije Romunije leta 1989 streljali in pretepali ljudi, ki so iz zastave izrezovali komunistični grb z rdečo zvezdo, so slovenski komunisti mirno sestopili s politične oblasti – po tem, ko so bili celo relativni zmagovalci prvih demokratičnih volitev. Njihovi "ponosni nasledniki", kot SD-ju posmehljivo pravijo v SDS, so danes ideološko precej dlje od komunizma kot recimo županja Gradca, ki prihaja iz vrst tamkajšnje komunistične partije in se razglaša za marksistko. SD se v kapitalizmu odlično znajde. Med tranzicijo se je razvila v stranko z močnimi poslovnimi omrežji v gradbeništvu, energetiki in drugih panogah, ki so vrsto let odlično sodelovala s SDS, še eno stranko, kjer najdemo precej nekdanjih članov partije.
Če se pošalimo: posamezniki iz SD bi si prepoved političnega delovanja prej zaslužili zaradi TEŠ6 ali nekaterih potez v času Boruta Pahorja kot zaradi "navezave na nekdanji režim". Tudi program Levice je zelo podoben programom levih strank v drugih državah EU (Nemčiji, Grčiji), ki so po svetovni finančni krizi nastale zaradi razočaranja nad etablirano socialno demokracijo. Strašenje z nacionalizacijo, s katerim SDS in Matej Tonin mahata pred gospodarstveniki, je toliko bolj absurdno, ker smo pri nas prav zdaj priča veliki nacionalizaciji premoženja – le da to ne bo romalo pod okrilje naše, ampak de facto madžarske države.
Preberite še:
Levi pol je najbolj nevaren samemu sebi #kolumna
Kaj je Janševa igra
A Janši je svoje že uspelo doseči. Ustavno sodišče bo Kovačičevo pobudo obravnavalo absolutno prednostno. Sodnik poročevalec v zadevi bo – uganili ste – Klemen Jaklič, najljubši ustavni sodnik SDS. Zakaj se Jaklič, ki ga je ta stranka leta 2017 predlagala na položaj, njegovo odločanje pa je skoraj vedno enako njenim stališčem, iz zadeve ni izločil, ni jasno. Z gotovostjo vemo le, da se bosta morali SD in Levica pred Janševim ustavnim sodnikom v tednih pred volitvami zagovarjati, da delujeta v skladu s slovensko ustavo.
Saj razumete igro, kajne? Na vrhuncu volilne kampanje bo Janša dobil nov, tokrat največji izgovor za problematiziranje legitimnosti volitev in prikazovanje ustavnega sodišča kot največjega sovražnika vlade. Že pred nekaj tedni je SDS začela napadati državno volilno komisijo in direktorja njene službe Dušana Vučka. Janšev državni sekretar Žan Mahnič člane SDS poziva, naj se infiltrirajo v volilne odbore v kvoti opozicijskih strank. Zmago Jelinčič in direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek pa sta volitve želela zamakniti v junij. In ne pozabimo: isti Vili Kovačič je pred štirimi leti že izpodbijal izid lokalnih volitev v Ljubljani.
Edino odprto vprašanje je, kako daleč bo prvak SDS šel v tej igri. In ali se v SD in drugih strankah opozicije sploh zavedajo, kaj jim v resnici kuhajo.
