Letošnje leto bo supervolilno leto. Spomladi bomo volili poslance v državni zbor, jeseni predsednika ali predsednico republike, pozno jeseni pa še župane in občinske svetnike. Upajmo, da nam bo leto 2022 z volitvami, predvsem s parlamentarnimi, prineslo olajšanje, po katerem hrepenimo. Pa ne samo zaradi (še vedno) neustavnih vladnih ukrepov, bojda namenjenih obvladovanju epidemije koronavirusa, ampak tudi zaradi zdaj že povsem jasnega avtoritarnega vodenja države, kjer se človekove pravice in temeljne svoboščine vsak dan bolj krčijo, načrtno se širi strah, nad "poredne" državljane pa oblast tako ali drugače obilno izliva gnev.
Prihajajo meseci, ko se bodo vladajoči narcisi poskušali na vsak način obdržati na oblasti, zato moramo biti pripravljeni tako na zlajnano mantro "ukradli nam bodo volitve" kot na umazane igre cenzure, pritiska na medije, odstavljanja nelojalnih kadrov, če jih je sploh še kaj ostalo, psihično nasilje in osebne diskreditacije nasprotnikov. Nič nas ne sme presenetiti, niti užaljeno cepetanje na Twitterju ali grozilna pisma v nabiralnikih.
Upam, da bo večina državljanov sposobna preseči besnenje trenutnih oblastnikov in se bo raje posvetila bolj pomembnemu vprašanju: kakšne voditelje si želimo? Katere lastnosti in vrline mora imeti človek, ki bi ga izbrali za voditelja? Predvidevam, da si večina želi nekoga z izdelano osebnostjo, trdno moralno podlago, pozitivno vizijo, dobrim strokovnim znanjem, široko razgledanostjo in učinkovitostjo, z voditeljskimi sposobnostmi, posluhom za družbene probleme ter razvitim občutkom za težave in stiske državljanov.
Preberite še:
Golobovo Gibanje Svoboda takoj za Janševo SDS
Volite empatične ljudi
To zadnje, namreč, sposobnost zaznavanja občutkov drugih oziroma čutenje občutkov drugih, se imenuje empatija. Pojem empatija ima korenine v nemški besedi "Einfühlung", ki pomeni "vživljanje", kar je precej blizu čustvovanju z drugimi oziroma sočutju, vendar je empatija oziroma vživljanje v čustveni položaj drugega še globlja kot sočutje. Empati so nesebični ljudje, ki v središče pozornosti ne postavljajo sebe, ampak druge. Zavedajo se emocij in težav drugih ter se nanje odzovejo na način, da osebe, ki so v stiski, dobijo občutek, da niso več same in lahko svoje težave delijo. Empati so sposobni "biti v čevljih drugega", kar pomeni, da imajo izjemno razvito čustveno inteligenco.
Veliki ruski pisatelj Lev Tolstoj naj bi dejal: "Če čutiš svojo bolečino, pomeni, da si živ. Če čutiš bolečino drugega, pomeni, da si človek." Za voditelje si želimo ljudi v polnem pomenu te besede, želimo si ljudi, ki bodo sposobni zaznati in čutiti voljo in težave državljanov ter v skladu s tem tudi ravnati. Dovolj imamo praznih oblastnikov brez barve, vonja in okusa, še bolj pa smo siti vladajočih samoljubnežev, ki božajo svoj ego in škodijo državi. Potrebujemo izpolnjene ljudi, altruiste, ki jih ne bo definirala oblastvena funkcija in ki imajo iskreno željo narediti nekaj dobrega za državo in njene državljane.
Ni res, da takih ljudi ni več. Veliko jih je, vendar se sami redko izpostavijo. Največkrat pridejo na plan, ker jih kot nezaželene človekoljube ali borce za pravice izpljune avtokratski sistem, ali pa je stanje tako nevzdržno, da ne morejo več molčati in tvegajo svoje lastno udobje za dosego pozitivnih sprememb ali višjih ciljev. Čeprav so v zgodovini taki borci večkrat končali pod streli atentatorjev ali v političnih zaporih, danes takšne ljudi krvavo potrebujemo. Samo upamo lahko, da se bodo opogumili in nastopili na volitvah.
Preberite še:
Prihajajo mladi. Po državo, ki jih je zaprla. #kolumna
Ne volite ignorantov in prevarantov
Medtem ko pravi empati načeloma ne hrepenijo po oblasti, tega ni mogoče trditi za ljudi, ki na prvi vtis sicer delujejo kot empati, vendar so po svojih dejanjih daleč od tega. To so ignoranti in prevaranti. Oboji so ljudje brez vsebine, brez pravih vrednot in seveda brez iskrenih namenov delati dobro za druge, blazno pa si želijo biti všečni in simpatični, s čimer bi se povzpeli na oblastne položaje.
Ignoranti so tisti, ki sočloveka, potem ko od njega dobijo, kar so želeli, preprosto odvržejo. Ignoranca je sicer ena hujših oblik ravnanja z drugimi in lahko pusti globoke rane. V prazgodovini so ljudje delinkvente kaznovali tako, da so jih preprosto izključili iz skupine oziroma so jih začeli načrtno ignorirati. Izločen človek je v tistem času poleg tega, da je socialno shiral, brez zaščite skupine največkrat sam umrl. Danes se posledice ignorance staršev do otrok v odrasli dobi kažejo kot duševne težave v obliki hrepenenja po varnosti in sprejetosti. Ignoranti na oblasti sicer niso tako nevarni kot prevaranti, vendar nam tudi nič ne koristijo, ker so hedonisti in jih skrbi le lastno ugodje. Dobrikanje med volitvami pri njih izpuhti tisti trenutek, ko se usedejo na funkcionarske stole, volivci pa postanejo toliko pomembni kot vprašanje, katero juho bodo izbrali za predjed.
Druga skupina ljudi, ki z navideznim sočutjem poskuša šarmirati ostale, so prevaranti. Za razliko od ignorantov so prevaranti nevarni in škodljivi, ker njihovi nameni navadno niso niti najmanj plemeniti, čeprav jih želijo prikazati kot take. Pred volitvami so sladki kot med in imajo polna usta obljub, ki jih nikoli ne bodo uresničili. Ob prvi priložnosti bodo brez pomisleka izdali volivce, ker vedno poskrbijo samo in izključno zase. Večina avtokratskih narcističnih voditeljev, ki so sicer sveto prepričani, da lahko samo oni rešijo narod, sodi v to skupino. Ker so izredno spretni pri sprenevedanju in spletkarjenju, se jih pod krinko dobro zaigrane sočutnosti včasih težko odkrije in se njihova prava narava pokaže šele, ko pridobijo moč nad drugimi.
Preberite še:
Kaj pa, če Janša ne bo priznal izida volitev? #kolumna
Kakšen je človek, ki ga boste volili
Torej, preden boste letos na volitvah obkrožili ime kandidata ali kandidatke, si vzemite minuto in se vprašajte, kakšen je ta človek. Zamislite si, da stoji pred vami. Menite, da je resnično sposoben čutiti to, kar čutijo državljani ali vsaj večina njih? Ste ob soočenjih pri njemu ali njej zaznali kakšna čustva? Jih je težko zadrževal?
Človek je čustveno in razumsko bitje in kontroliranje čustev, sploh sočutja, ni nujno pokazatelj modrosti ali razsodnosti. Pozabite na prežvečene predsodke o starih ali novih obrazih. Vseeno je, kakšen je obraz. Lahko je star, zguban, mlad, svež, nov, lep ali brazgotinast. Pomembno je, da volite človeka, ki je sposoben empatije. Pomembno je, da izberete človečnost. Ignoranti in prevaranti pa naj vladajo voščenim lutkam. Ne pa ljudem.
O avtorju:
Matija Sejalec, kolumnist necenzurirano.si, je svobodomiselni intelektualec in ljubiteljski slikar, ki meni, da lahko dobra slika prepriča več ljudi kot slaba politika.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
