Novembra lani je epidemija covid-19 prvič neusmiljeno udarila po Sloveniji. Drugi val je bil na vrhuncu, država pa v "lockdownu". Stanovalci domov za starejše so množično umirali zaradi širjenja virusa, bolnišnice so se polnile. Šole so bile zaprte, učenci in dijaki doma, ponoči pa v veljavi policijska ura. A v temačni jeseni negotovosti in strahu pred prihodnostjo je imel vsaj en prebivalec Slovenije razlog za veselje. To je bil Peter Jambrek, lastnik Nove univerze in dolgoletni ideolog slovenske desnice.
Od vladajoče koalicije je namreč Jambrek dobil bogato darilo. V šesti paket protikoronskih ukrepov (PKP6) je potihoma vnesla določilo, s katerim je visokošolskim zavodom podaljšala rok za preverjanje akreditacije, ključnega pogoja, brez katerega ne morejo prejemati javnega denarja. S tem je šla najbolj na roko Jambreku, saj bi imela Nova univerza pri vnovičnem preverjanju akreditacije veliko težav. Jambrekov največji problem je tako koalicija premaknila v prihodnost – in to za več let.
"Lex Jambrek" seveda ni imel zveze z epidemijo, reševanjem gospodarstva in ohranjanjem delovnih mest, za kar je vlada sploh sprejemala PKP6. Četudi je pozneje padel na ustavnem sodišču, je še vedno verjetno najbolj očiten primer "podtaknjenca" - ukrepa, ki se je v korona zakonih znašel le zaradi uspešnega lobiranja vladi ljubih posameznikov ali interesnih skupin. Tudi zato se je vedelo, da bo moral Jambrek vladajoči stranki prej ali slej vrniti uslugo.
In zdaj je prišel na vrsto.
Preberite še:
Spopad za Pošto: ko Počivalškova svetovalka zahteva odstop
Sateliti Janeza Janše
Pred dnevi je luč sveta ugledala Pobuda za zavezništvo za politično sredino. Šlo naj bi za nadaljevanje pogovorov o "slovenski politični sredini". Namenjeni so "tistim sogovornikom iz vrst političnih strank, ki se nahajajo med obema profiliranima slovenskima političnima stranema". Med osnovnimi načeli pobude so spoštovanje ustave in odločitve o članstvu v EU, strokovna javna uprava in svobodno tržno gospodarstvo. Epidemija ne sme biti tema političnih spopadov. "Nihče naj ne bo izvzet iz kritike, vendar naj bo ta dostojna, resnicoljuben in umirjen odnos do polpretekle zgodovine pa naj vključuje dosežke, ki nas povezujejo," piše v pobudi.
Do tu vse lepo in prav. A presenečenje – ali pa tudi ne – sledi, ko preberemo imena glavnih pobudnikov. Gre za "All Stars" dolgoletnih Janševih političnih zaveznikov, gorečih podpornikov in nekdanjih ministrov. Med njimi ob nekdanjemu šefu Nove Ljubljanske banke (NLB) Marku Voljču najdemo Dimitrija Rupla, Žigo Turka, Ivana Štuheca in seveda Petra Jambreka, le da tokrat pod zastavo Katedrale svobode, še ene "civilno-družbene" organizacije. Vsi ugotavljajo, da je treba čim prej presekati "skrajno polarizacijo med desnico in levico". Sledi tudi sklep: sredinske stranke, vladne in opozicijske, bi morale oblikovati zavezništvo.
Pravijo, da je svoboda najbolj zlorabljena beseda našega časa. Če so neoliberalni politiki in multinacionalke v zadnjih desetletjih z ekonomsko "svobodo" upravičevali krčenje delavskih pravic, so pomen besede svoboda pri nas v zadnjem letu dni najbolj zlorabili anticepilci. A v Sloveniji se na podoben način maliči tudi pojem politične sredine. Še več: smo že na točki, ko lahko govorimo o lažni sredini – o skupini ljudi, ki pojem sredine načrtno zlorabljajo le zato, da pot do nje s pomočjo političnih satelitov utirajo tistemu, ki vanj več nikoli ne more. Torej Janezu Janši.
Preberite še:
Zakaj se je Prebilič sestal z Janševim svetovalcem
Levo in desno, v sredini pa Jambrek in Rupel?
V jedru te perfidne igre je preprosta enačba: če je SDS trda desnica, so štiri stranke Koalicije ustavnega loka (KUL) trda levica. Čeprav je pomemben del programov LMŠ ali SAB, predvsem na področju gospodarstva in varnosti, precej bliže nekdanji Cerarjevi SMC, ki je bila vse prej kot leva stranka, to za snovalce lažne sredine ne šteje. Njihov cilj je ustvariti vtis, da je med dvema skrajnima blokoma ogromen prazen prostor, ki ga bodo zapolnili kar sami. In ga po volitvah v paketu odpeljali k Janši v novo koalicijo.
Toda o "preseganju razlik med polarizirano desnico in levico" ne morejo govoriti ljudje, ki zaradi lastnih interesov še vedno podpirajo vladajočo stranko in njenega predsednika. Ne gre le za Jambreka, najbolj očitni primer nekoga, ki mu je ta vlada dajala nagrade, zdaj pa govori o "tretji možnosti". Dimitrij Rupel je v času te vlade postal direktor javne agencije za knjigo, Žiga Turk pa član vladne svetovalne skupine za PKP-je. Ivan Štuhec je eno najvidnejših imen slovenske Cerkve, ki jo je vlada med epidemijo obilno nagrajevala ali ji dajala odpustke. Ista Katedrala svobode, ki sredinske volivce nagovarja kot volk Rdečo kapico, nam je še lani sporočala, da "Janševa vlada deluje popolnoma drugače kot Šarčeva: učinkovito, inkluzivno in odgovorno".
Politična sredina ne moreta biti Matej Tonin in Zdravko Počivalšek, Robina "princa teme", ki si z njim v mesecih pred volitvami delita še zadnje runde plena v državnih podjetjih, pred tem pa sta molčala ob uničevanju Slovenske tiskovne agencije (STA) in drugih državnih institucij, neimenovanju evropskih delegiranih tožilcev, potiskanju države v objem Viktorja Orbana in vseh drugih ekscesih.
Preberite še:
Zdravko Počivalšek prek prijatelja kupuje nov službeni audi A8
Zakaj Povežimo Slovenijo ni politična sredina
Politična sredina ne morejo biti Počivalškovi novi zavezniki, združeni v Povežimo Slovenijo. To ne more biti Franc Kangler, državni sekretar na ministrstvu, ki je s političnimi čistkami na kolena spravila policijo. Politična sredina ne more biti Alojz Kovšca, ki nas podučuje, da "smo neme priče balkanizacije Slovenije". Politična sredina ne more biti Marjan Podobnik, ki bi nas vrnil v začetek devetdesetih, saj želi "nadaljevati tam, kjer je po prehitri razpustitvi Demosa ostalo neurejenih stvari, ki jih moramo urediti".
Politična sredina ne morejo biti ljudje, ki govorijo o spoštovanju ustave, molčijo pa ob letu in pol neustavnega vladanja z odloki. Ki poudarjajo pomen strokovne javne uprave, podpirajo pa njeno podrejanje interesom in kadrovskim potrebam vladajoče stranke. Ki opozarjajo, da epidemija ne sme biti tema političnih spopadov, delijo pa Twitter objave predsednika vlade, ki vse kritike obtožuje za širjenje virusa. Ki ob govorjenju o položaju Slovenije v EU z besedo ne omenijo bratenja z Madžarsko. Ki si v javni razpravi želijo dostojne kritike, podpirajo pa predsednika vlade pri rušenju vseh meja dostojnega.
To ni politična sredina. To so podtaknjenci.
