Do državnozborskih volitev še:

Spopad za Pošto: ko Počivalškova svetovalka zahteva odstop

Dogajanje v Pošti Slovenije je nov dokaz, da vladajoča koalicija nadzornike državnih podjetij dojema zgolj kot podaljške vrhov političnih strank.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
petek, 10. 12. 2021, 05:55


Zdravko Počivalšek
V kabinetu ministra Zdravka Počivalška so od člana nadzornega sveta Pošte Slovenije Matjaža Fortiča zahtevali, naj odstopi. To so mu sporočili prek generalnega sekretarja stranke Konkretno Mihe Rebolja.
STA

Dobre štiri mesece pred volitvami želi vladajoča koalicija zasesti ključne položaje v največjih državnih podjetjih. Prejšnji teden je nadzorni svet Luke Koper, ki ga vodi Franci Matoz (SDS), za predsednika uprave imenoval Boštjana Napasta, izbranca generalnega sekretarja NSi Roberta Ilca. Zdaj je spet na vrsti Pošta Slovenije, kjer sta moči združila SDS in Zdravko Počivalšek, prvi mož stranke Konkretno, nekdanje SMC.

Po naših informacijah si namreč nekateri ključni ljudje v vrstah obeh strank prizadevajo, da bi Tomaž Kokot, zdaj vršilec dolžnosti generalnega direktorja Pošte Slovenije, še pred božičnimi prazniki dobil poln mandat na čelu državne družbe, ki zaposluje več kot 6.000 ljudi. Tem načrtom nasprotuje član nadzornega sveta Pošte Slovenije Matjaž Fortič, zato mu je generalni sekretar Počivalškove stranke Miha Rebolj pred dnevi sporočil zahtevo, naj odstopi, ker da ni vreden zaupanja. Toda Fortič je Reboljevo "ponudbo" zavrnil. O nedopustnih pritiskih politike na nadzornike je po naših informacijah obvestil Slovenski državni holding (SDH), krovnega upravljavca državnega premoženja.

Preberite še:
Kaj manjka v življenjepisu prvega poštarja? Posli s Kitajci

S Fortičem nam včeraj ni uspelo stopiti v stik. Kot smo neuradno izvedeli, pa je njegov odstop zahteval Počivalškov kabinet. Natančneje, njegova svetovalka in zaupnica Katarina Bovha, ki od septembra letos sedi tudi v nadzornem svetu Term Olimia, turistične družbe, ki jo je pred prihodom v politiko vodil Počivalšek.

Na Bovho smo se že v sredo obrnili s prošnjo za pojasnila o komunikaciji s Fortičem in vmešavanjem v kadrovske postopke na Pošti Slovenije. Zanimalo nas je tudi, kdo ji je to naročil oziroma zahteval in ali je bil to Počivalšek. Njenih odgovorov nismo prejeli.

Bo Tomaž Kokot še pred novim letom dobil poln mandat na čelu Pošte Slovenije?
Bo Tomaž Kokot še pred novim letom dobil poln mandat na čelu Pošte Slovenije?
Pošta Slovenije

Kako izbrancu za direktorja najti izkušnje 

Čeprav je bil Fortič leta 2018 v nadzorni svet Pošte Slovenije imenovan v kvoti nekdanje SMC, je nasprotoval imenovanju Tomaža Kokota za poln mandat, ker ta za to ne izpolnjuje pogojev. Generalni direktor Pošte Slovenije mora namreč po statutu imeti pet let vodstvenih ali primerljivih izkušenj v velikih gospodarskih družbah. V življenjepisu, ki ga je predložil h kandidaturi, je Kokot razkril, da je bil več kot pet let let samostojni podjetnik. Od leta 2014 je bil izvršni direktor v družinskem podjetju FlawlessCode, ki ima 24 zaposlenih in slaba dva milijona evrov prihodkov. Po nobenem od teh dveh kriterijev ga torej ni mogoče uvrstiti niti med srednja, kaj šele med velika podjetja. 

Kokot, ki Pošto vodi od marca letos, na tem položaju pa je nasledil dolgoletnega generalnega direktorja Borisa Novaka, velja za kader generalnega sekretarja SDS Boruta Dolanca. V vladajoči stranki si že pol leta prizadevajo, da bi dobil poln mandat. Julija letos je temu nasprotoval nadzorni svet, ki ga je takrat še vodil Franc Mihelič (NSi). Del nadzornikov je takrat želel celo razrešiti Kokota, a sta zamenjavo preprečili SDS in SMC, zato sta dva člana, Franc Mihelič in Aleš Buležan, imenovan v kvoti DeSUS, odstopila s položaja. Po dogovoru v koaliciji se je NSi umaknila iz te zgodbe, Pošto Slovenije pa prepustila SDS in Počivalškovi stranki.

Razmerje moči v nadzornem svetu Pošte Slovenije se je zato spremenilo. SDH je namreč vanj imenoval še dva člana iz kvote vladajoče stranke: Igorja Škrinjarja, kandidata SDS na zadnjih lokalnih volitvah v Rušah, in Nika Samca, ki je bil v času druge Janševe vlade imenovan za člana nadzornega sveta takrat še državne Nove KBM. Vodenje nadzornega sveta Pošte Slovenije je prevzel Ervin Renko (SDS), ki je Dolančev kader.

Preberite še:
Šef Pošte pritiskal za posel v imenu SDS

Ko na pomoč priskoči Matoz

Ne le, da je prevetreni nadzorni svet Pošte Slovenije opustil ideje o Kokotovi razrešitvi, ampak je začel pripravljati teren za njegovo imenovanje za poln mandat. Do pritiskov naj bi tako prišlo že pri vprašanju zakonitosti razrešitve treh vodilnih uslužbencev članov poslovodstva: Franca Predikake, Andreja Masle in Uroša Fonoviča. Revizijska komisija nadzornega sveta, ki jo vodi Fortič, je septembra pridobila mnenje odvetnika Stojana Zdolška, po katerem naj bi Kokot kršil svoja pooblastila in ravnal v nasprotju z zakonom. Nekaj dni zatem se je Kokot za mnenje o tem obrnil na odvetnika Francija Matoza in z njegovo pomočjo pritiskal na svoje nadzornike. Matoz je namreč ugotovil, da sta nadzornika Buležan in Fortič z naročilom mnenja pri Zdolšku storila kaznivo dejanje.

Pozneje naj bi prav Matoz, dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS, pripravljal pravno mnenje, s katerim bi lahko nadzorniki Pošte Slovenije utemeljili, da ima Kokot pet let vodstvenih ali primerljivih izkušenj v velikih gospodarskih družbah.

Kako bodo nadzorniki s pomočjo odvetnikov dokazali, da Kokot izpolnjuje ta pogoj, ni jasno. Ena od možnosti je, da mu bodo nadzorniki med vodstvene izkušnje šteli čas, ki ga je preživel kot nadzornik. Kokot je tako od lani namestnik predsednika nadzornega sveta družbe Borzen, domačega operaterja trga z elektriko. Štiri leta vodi tudi svet Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, še dve leti pa je enako funkcijo opravljal v Domu Jožeta Potrča v Poljčanah. V obeh primerih ne gre za gospodarski družbi, ampak javna zavoda. 

Kaj bo po prijavi političnih pritiskov storil predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Janez Žlak?
Kaj bo po prijavi političnih pritiskov storil predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Janez Žlak?
STA

Kako je bilo pod Šarčevo vlado in kako je danes

S Pošte Slovenije so že pred časom sporočili, da posameznih pravnih poslov ne razkrivajo. Prav tako uradno še vedno ni znano, ali bodo nadzorniki postopek imenovanja novega generalnega direktorja ob vnaprej znanem rezultatu formalno izpeljali z neposrednim povabilom Tomažu Kokotu ali s pomočjo kadrovske agencije.

Toda gre za nov primer, ki kaže, da v vladajoči koaliciji nadzornike državnih podjetij dojemajo le kot podaljške političnih strank. V začetku tedna je tako Tone Krkovič, svetovalec uprave Gen-I, v državnem zboru razkril, da je pred odločanjem o imenovanju članov uprave tega trgovca z električno energijo obiskal prvega moža SDH Janeza Žlaka. Ta mu je po Krkovičevih besedah dejal, da "je SDH od 150 nadzornikov, ki jih je zamenjal v letu in pol, na osnovi lastne presoje zamenjal samo tri".

Pri tem velja spomniti, da je zaradi domala enakega razloga leta 2019 izbruhnila ena najodmevnejših afer v času prejšnje vlade Marjana Šarca. Takrat je predsednica nadzornega sveta družbe Uradni list Irena Prijović razkrila, da jo je poklical generalni sekretar LMŠ Brane Kralj in od nje zahteval, da za direktorja izbere Igorja Šoltesa, nekdanjega predsednika računskega sodišča. O dogodku je obvestila tako Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) kot SDH, takoj zatem pa je Šarec sporočil, da Kralj ne bo več generalni sekretar stranke.