Bilo je sredi lanskega avgusta, dobra dva tedna po katastrofalnih poplavah. Ljudje na Koroškem, v Zgornji Savinjski dolini, Kamniku, Škofji Loki in na drugih prizadetih območjih so čistili bivališča, ki jih je zalila voda. Vojaki in gasilci so skušali prodreti do odrezanih zaselkov in hiš.
Toda izredne razmere so vladale tudi v središču Ljubljane. Vlada Roberta Goloba se je namreč odločila, da bodo del škode, nastale ob poplavah, pomagale pokriti tudi banke. Te so v času inflacije, draginje in energetske krize zasnovale zanje neverjetno ugoden poslovni model. Dvig obrestnih mer jim je omogočil rekordne prilive. Obenem so za depozite z vezavo do enega leta podjetjem in prebivalcem ponujale daleč najnižje obrestne mere v državah območja evra. Po domače: bankirji so lahko le sedeli pri miru in šteli rekordne dobičke.
Ko je Golob napovedal njihovo dodatno obdavčitev, za konkretne predloge pa jim je dal 48 ur časa, je med bankirji in njihovimi lobisti završalo. Eni so v tem videli populizem, drugi so svarili, da banke ne bodo mogle več izpolnjevati regulatornih zavez. Eden od nekdanjih guvernerjev Banke Slovenije je pozival k previdnosti in premisleku (beri: h kupovanju časa). Bankirji so razlagali, da dobičke že zdaj vračajo družbi. Največje domače banke so naenkrat celo dvignile obrestno mero za depozite, kar je bilo pred tem očitno misija nemogoče.
Ob uvedbi dodatnega davka v višini 0,2 odstotka bilančne vsote, smo zato vsi skupaj s strahom pričakovali, kaj se bo zgodilo. Bodo banke po vsej paniki, ki so jo zagnale poleti, uspele preživeti "podivjano levičarsko vlado"? In v tem tednu smo končno dobili odgovor: ne le, da jim je to uspelo. Domače banke so z lanskim poslovanjem celo podrle vse dosedanje rekorde.
Preberite še:
Tudi banke so solidarne – če jim zvijaš roke #kolumna
Za več kot milijardo evrov dobičkov domačih bank
Kaj se je torej zgodilo? Poglejmo številke:
- slovenske banke so leta 2023 skupaj ustvarile rekordnih 1,1 milijarde evrov dobička.
- dobiček, ki ga je lani ustvaril slovenski bančni sistem, je enkrat višji kot v letu 2022, ko je znašal "le" nekaj čez pol milijarde evrov. Toliko ga je letos ustvarila zgolj Nova Ljubljanska banka (NLB), s čimer je potokla svoj rekord iz – uganili ste – leta 2022.
- skupni dobiček vseh bank v letu 2023 je le malce nižji od seštevka njihovih dobičkov iz let 2016, 2017 in 2018. V teoriji bi lahko z njim brez težav pokrili tudi vse izgube, ki so jih pred desetletjem ob izbrisu utrpeli lastniki bančnih delnic in podrejenih obveznic.
Zakaj so banke absolutne zmagovalke lanskega poslovnega leta, je jasno. Že nekaj časa jezdijo na valu visoke rasti obrestnih prihodkov, pri čemer so obrestne mere za depozite prebivalstva in podjetij še vedno praktično ničelne. Iz te razlike izhaja glavnina dobička bank. Bankam gre tako precej bolje kot gospodarstvu, ki bi ga načelno morale servisirati, lepo pa služijo tudi na račun Banke Slovenije. Masa posojil gospodarstvu je lani padla pod 10 milijard evrov. To pomeni, da so imela podjetja na bankah naloženega celo več denarja, kot so si ga od njih izposojala.
In zdaj k davkom: kljub rekordnim številkam so lani banke skupaj državi plačale le za slabih 39 milijonov evrov davkov. To je celo dva milijona evrov manj kot leta 2022. Efektivna davčna stopnja za skupino NLB bo letos znašala 12 odstotkov, skoraj enkrat manj od povprečja EU. Z novim davkom, ki ga je uvedla Golobova vlada, pa bo letos naša največja banka v državno blagajno prispevala še 32 milijonov evrov.
Preberite še:
Brodnjakova NLB je davčna oaza: plačuje manj davka kot s.p.-ji
Umetno napihnjen balon panike
Panika pred domnevno podivjano levičarsko vlado, ki se je lotila bank, je bila torej le umetno napihnjen balon. Za dobro lastnikov bank se nam namreč še zdaleč ni treba bati.
Čisti dobiček bančnega sistema
Samo NLB bo letos po napovedih izplačala za 220 milijonov evrov dividend. Država bo kot četrtinski lastnik prejela 55 milijonov evrov. Preostanek tega denarja bo šel na račune zasebnih delničarjev, med katerimi so največji finančni skladi z Wall Streeta. Pri Novi KBM bo smetana rekordnega poslovnega leta končala na Madžarskem, od koder prihaja bančna skupina OTP, pri ostalih velikih bankah pa v Italiji, Avstriji in Srbiji.
Stotine milijonov evrov, ki so jih slovenska podjetja in prebivalstvo lani morali plačevati bankam zaradi višjih obresti, se bo tako prelilo v tujino. Takšnemu modelu smo v zadnjem času priča tudi v drugih panogah. Recimo v medijski, kjer češki lastnik s finančnim izčrpavanjem Pop TV denar iz daleč največjega kosa slovenskega oglaševalskega kolača prenakazuje v svoje naložbe v drugih državah. Ali pa v trgovini, kjer slovenski potrošniki s plačevanjem višjih cen hrane pomagajo subvencionirati potrošnike iz držav, iz katerih prihajajo lastniki največjih verig.
Ne verjemite bankirjem, ko govorijo o populizmu
Toda pri bankah je težava vendarle še večja. Deset let po njihovi sanaciji je lastniška in prevzemna konsolidacija panoge, ki ji je prebivalstvo zaupalo za 26 milijard evrov prihrankov, bolj ali manj končana. Epilog tranzicije na področju bank v Sloveniji sta dve veliki skupini, ki skupaj obvladujeta več kot dve tretjini bančnega trga. Te svoje moči se zelo dobro zavedata. Že lani je tako ekonomist Sašo Polanec opozoril, da "nekatere banke izkoriščajo tržno moč, ki izhaja iz nepripravljenosti komitentov, da zamenjajo banko".
Zgodba o poplavnem davku nam je pokazala tudi tiho moč bankirjev v Sloveniji. Razkrila nam je medijsko izrazito močan lobi, dobro vpet v pomemben del domače politike. Ta svoje težave najraje rešuje za zaprtimi vrati vladnih in bančnih soban, a zna – ko mu to ustreza – v boju za svoje interese uporabljati tudi ceneni populizem.
Lansko bitko z Golobovo vlado je bančni lobi izgubil zgolj in samo zaradi poplav. Toda z ekonomsko sliko države, v kateri banke tolčejo rekordne dobičke, industrijska aktivnost pa ob negotovih razmerah na tujih trgih upada, je nekaj narobe. Enako kot z reševanjem strukturnih težav evropskega gospodarstva z monetarnimi vzvodi. In ne pozabimo: tudi težave z uničenim premoženjem poplavljencev, ki je v zastavi pri bankah, so bile lani poleti zgolj preložene za leto dni.
Ko boste torej naslednjič slišali bankirje govoriti o populizmu, to pomeni le, da so se prijeli za lastne denarnice.
