In vendar se vrti, je rekel italijanski fizik in astronom Gallileo Galliei, ko je moral pod prisilo preklicati trditve, da se Zemlja vrti okrog Sonca in ne obratno. In vendar se da, bi lahko 400 let pozneje rekli za slovenske banke. Če je le volja. Za nami so namreč dnevi, v katerem smo lahko dokončno spoznali, da imamo v Sloveniji kasto ljudi, ki živi daleč od domače realnosti.
Začelo se je v petek, 11. avgusta. Takrat so ljudje na območjih, ki so jih prizadejale katastrofalne poplave, s pomočjo gasilcev, prijateljev in prostovoljcev še odstranjevali blato iz svojih hiš in kleti. V nekaj urah ujme so bankrotirali. Enim so ostali neodplačani krediti za uničene hiše, srečnejšim pa zavarovalne police, ki so jim v najboljšem primeru povrnile dobrih 10 tisočakov. Največja humanitarna katastrofa od osamosvojitve naprej je za več tisoč ljudi postala tudi socialna bomba.
Isti dan je Blaž Brodnjak, prvi mož Nove Ljubljanske banke (NLB), ki lani in letos zaradi dvigov obrestnih mer ustvarja rekordne dobičke, govoril o iskanju prevzemnih priložnosti. V intervjuju za portal Bloomberg Adria besed spodbude ni namenil poplavljenim komitentom banke, ampak – lastnikom. "Če ne bo prevzemov, bo višja dividenda," je dejal.
Toda iz slabega je šlo še na slabše.
Preberite še:
Čas je, da nam Brodnjak tudi kaj vrne #kolumna
Sanjski poslovni model slovenskih bank
Ko je postalo jasno, da se bo škoda poplav merila v milijardah evrov, so v vladi Roberta Goloba začeli razmišljati o dodatni obdavčitvi izrednih dobičkov bank po vzoru Češke, Italije in Litve. Drži, uspešno poslovanje gospodarskih subjektov v Sloveniji je v interesu vseh ljudi, ki živijo tu, zato ga je treba spodbujati. Toda slovenske banke so v času inflacije, draginje in energetske krize zasnovale zanje neverjetno ugoden poslovni model.
Dvig obrestnih mer jim je omogočil rekordne prilive. Slovenska podjetja in prebivalci so samo med letošnjim januarjem in junijem plačala za 330 milijonov evrov več čistih obresti kot v enakem obdobju lani. Obenem so slovenske banke za depozite z vezavo do enega leta tem istim podjetjem in prebivalcem ponujale daleč najnižje obrestne mere v državah območja evra. Obe največji, NLB in Nova KBM, le 0,01 odstotka.
"Po domače: banke v Sloveniji lahko v teh razmerah le sedijo in štejejo denar, medtem ko vsi ostali okrog njih trpijo," smo pred tednom dni zapisali na tem mestu. In še: "Če želimo torej pri oblikovanju davčne politike slediti pravičnosti, je korektiv nujen."
A ob začetku javne razprave o tem je sledila nova ofenziva bankirjev. Brodnjak, ki se pred desetletjem kot član uprave NLB ni upiral 1,5 milijarde evrov vrednemu državnemu reševanju te iste banke, je govoril o "političnem populizmu". Nekateri drugi so svarili, da obdavčene banke ne bodo mogle izpolnjevati regulatornih zavez, četudi so do vrha napolnjene s kapitalom, njihovi presežki likvidnosti pa še nikoli niso bili tako veliki.
Preberite še:
Bolnice so molzna krava profitnih centrov zdravstva #kolumna
Banke so čakale do zadnjega – ker lahko
Nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar je pozival k previdnosti in premisleku. Verjetno v upanju, da bo politika, tokrat leva in desna skupaj, na idejo pozabila v mesecih, ko bo spomin na poplave v neprizadetih delih Slovenije začel bledeti. Še takoj po sestanku so bili šefi bank, ki jim je Golob dal na voljo 48 ur časa za "predloge, kako bodo pomagale ljudem", vidno slabe volje.
Toda nato se je začelo. Že naslednji dan so iz NLB sporočili, da bodo dvignili obrestno mero za depozite. S septembrom bodo tako za vezavo denarja za leto dni ponudili en odstotek. To je še vedno krepko manj od povprečja bank v državah območja evra, ki znaša 2,73 odstotka, a vseeno stokrat več od promila odstotka, ki so ga ponujale do zdaj.
Nato so se v NLB še odločili, da bodo že letos prostovoljno namenili 15 milijonov evrov v sklad za sanacijo posledic ujme. Tudi tu gre brati droben tisk: vplačila v takšen sklad bodo banki zelo verjetno znižala davčno osnovo.
Ampak vseeno: zakaj so banke čakale do zdaj? Zakaj obrestnih mer za 26 milijard evrov, ki jih imamo prebivalci Slovenije v varčevalnih vlogah, niso dvignile že spomladi, ko so jih k temu pozivali komitenti, zveza potrošnikov in mediji? Kje je bila Banka Slovenije? Zakaj so se vmes morale zgoditi 500-letne vode, ki so uničile mesta in vasi, ideja o novem davku, javni pritisk in na koncu celo ultimat predsednika vlade?
Morda tudi zato, ker so želele dokazati, da jim v državi, kot je Slovenija, nihče nič ne more.
Je varuh konkurence opazil kaj čudnega?
V kakšni drugi državi, kjer bi več kot dve tretjini bančnega trga obvladovali dve bančni skupini, bi se zelo verjetno vprašali, zakaj obe za vezavo 10.000 evrov na leto dni ponujata do promila enako najnižjo možno obrestno mero. O tem neverjetnem naključju bi verjetno koga kaj vprašala tudi agencija, ki skrbi za varstvo konkurence. Pri nas pač ne, četudi je ekonomist Sašo Polanec pred dnevi opozoril, da "nekatere banke izkoriščajo tržno moč, ki izhaja iz nepripravljenosti komitentov, da zamenjajo banko".
In tu pridemo do drugega vzroka. Prebivalci Slovenije denar pregovorno vlagajo v bivališča in avtomobile, prihranke pa na banke. Ne le zato, ker so pri denarju "ziheraši", ali pa so imeli slabe izkušnje z nakupom delnic Nove KBM. Za pomemben del prebivalcev, predvsem starejših generacij, je "njihova" banka še vedno del identitete. Z njo so od dne, ko so pri njej odprli prvi račun. Pri njej so še danes, ko tam dvigujejo pokojnino. Bankomat je za ljudi po Sloveniji ključen del infrastrukture, enak poštni poslovalnici ali zdravstvenemu domu.
A to je le še iluzija. Sprijazniti se moramo, da so "naše" banke le še korporacije, ki jih tudi po naravni katastrofi neslutenih razsežnosti bolj kot interesi prizadetih očitno zanimajo bonusi uprav in interesi lastnikov iz davčnih oaz. To je z njihovega stališča seveda logično. Še več, to nam celo ves čas dajejo vedeti, a tega še vedno ne želimo videti. V imenu rezanja stroškov nam zapirajo poslovalnice v odročnejših krajih. "Lupijo" nas na stroških storitev. Denar nam posojajo nekajkrat dražje, kot si ga same izposojajo od nas. Vse to je razumljivo, ampak čas je, da se tudi sami začnemo obnašati enako.
Prebivalci Slovenije imamo na bankah za 26 milijard evrov prihrankov. Zato pot pod noge. Za začetek prestavite vaš denar na banko, ki vam bo zanj plačala največ. Bodite solidarni - tudi zase.
