V zgodnjih jutranjih urah vročega 22. avgusta 2012 so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) potrkali na vrata Matjaža Kovačiča, nekdanjega predsednika Nove KBM, takrat še druge največje državne banke. Zanimali so jih dokumenti, povezani s spornimi nepremičninskimi posli na Hrvaškem, v katerih je mariborska bančna skupina med letoma 2006 in 2008 izgubila skoraj 30 milijonov evrov.
Minilo je pet let, v katerih je Nova KBM zamenjala lastnika (od države jo je kupil ameriški sklad Apollo) in tri predsednike uprave. Junija 2017 je specializirano državno tožilstvo na mariborsko okrožno sodišče v zadevi zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic pri hrvaških poslih vložilo obtožnico proti 13 osebam. Med temi so po naših informacijah še:
- Matjaž Kovačič, danes finančni svetovalec (poslovno sodeluje tudi s srbskim tajkunom Miodragom Kostićem):
- nekdanja članica uprave Nove KBM Manja Skernišak;
- nekdanji izvršni direktor KBM Leasinga Igor Šujica, zdaj vodja poslovne enote banke Sparkasse v Mariboru. Že nekaj let je prijavljen na naslovu v Pančevu v Srbiji;
- nekdanji prvi mož KBM Leasinga Boris Cekov;
- nekdanji direktor hrvaške družbe KBM Projekt Tomislav Blagus in več drugih hrvaških državljanov.
A do začetka sojenja bo minilo še nekaj časa. Na mariborskem sodišču so namreč potrdili, da še vedno niso odločili o ugovorih, ki so jih odvetniki obdolženih vložili zoper obtožnico. Kje se je zapletlo? Pri vročanju, odgovarjajo na sodišču.
Treh hrvaških obdolžencev niso našli
Kot že omenjeno, je tožilstvo obtožnico vložilo proti 13 osebam. Na sodišču so potrdili, da jim v letu in pol "kljub velikemu prizadevanju in niti po mednarodni poti" ni uspelo vročiti obtožnice trem osebam, saj da so nedosegljive. Kdo so ti obdolženci, na sodišču ne razkrivajo, vsi trije pa so državljani Republike Hrvaške.
Tu se je pojavila prva zamuda. Sodišče je namreč tri hrvaške državljane, ki jim ni bilo mogoče vročiti obtožnice, iz postopka izločilo šele avgusta lani, torej 14 mesecev po vložitvi obtožnice.
Še en razlog za dolgo odločanje o ugovorih je po navedbah sodišča dejstvo, da "obtožnica obsega prek 300 strani, potreben pa je bil tudi prevod v hrvaški jezik, saj je veliko obdolžencev hrvaških državljanov".
So želeli vplivati na priče?
Na prvi pogled se sodišču ne bi smelo muditi, saj bo zadeva NKBM-Hrvaška zastarala šele leta 2026, torej čez sedem let. A prav toliko časa je že do zdaj preteklo od prvih hišnih preiskav do obtožnice. Za nameček se je že pred tem v postopku zapletalo:
- policija, ki naj bi se pri svojem delu spopadala z več težavami, je tako ovadbo na tožilstvo vložila aprila 2014, slabi dve leti po hišnih preiskavah. Ovadila je 12 oseb, a so na tožilstvu ta seznam močno skrčili;
- aprila 2015 je tožilstvo zahtevo za uvedbo sodne preiskave vložilo le proti petim osebam, ki ji je sodišče ugodilo. Po pritožbi osumljencev jo je višje sodišče v začetku leta 2016 razveljavilo;
- tožilstvo, ki je preiskavo medtem razširilo na 10 oseb, je poskusilo znova in bilo uspešno. Sodna preiskava je aprila 2016 postala pravnomočna.
Hkrati je tožilstvo za dva osumljenca zahtevalo pripor zaradi možnosti vplivanja na priče, a je sodišče to zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno.
"Iz zbranih dokazov so namreč izhajale okoliščine, da so bili vzpostavljeni različni načini stikov s pričami nekaj dni pred njihovimi zaslišanji. Na podlagi teh okoliščin so presodili, da so izkazane tiste aktivnosti, ki omogočajo oceno, da sta osumljena nameravala vplivati tudi na preostale priče, ki jih je predlagalo tožilstvo in jih preiskovalni sodnik do takrat še ni zaslišal," so poudarili na specializiranem državnem tožilstvu.
30 milijonov izgubljenih evrov Skupine Nova KBM
Vsi sporni nepremičninski posli banke na Hrvaškem so bili izpeljani po istem vzorcu. V prvem koraku je manjše podjetje, registrirano na Hrvaškem, ponavadi z minimalnim kapitalom in brez premoženja, od lokalnih lastnikov kupilo zemljišče na območju Zagreba, Dalmacije ali Slavonije. Denar si je izposodilo pri Novi KBM. Kot poroki so pri najemu posojala nastopala različna podjetja v lasti Nove KBM.
Le nekaj mesecev zatem je to hrvaško podjetje, katerega edino pomembnejše premoženje je bilo zemljišče, zamenjalo lastnika. Prešlo je v roke hrvaškega podjetja KBM Projekt (takrat se je imenovalo Multiconsult) v lasti Nove KBM. Tudi to si je denar za nakup izposodilo pri banki.
Končna bilanca posla je bila porazna za Novo KBM. Če so hrvaška projektna podjetja skupaj za zemljišča plačala približno 30 milijonov evrov, je KBM Projekt zanje odštel enkrat več – okrog 60 milijonov evrov. Slamnatim in drugim lastnikom teh hrvaških podjetij, med njimi so bili tudi posamezni lokalni funkcionarji vladajoče stranke HDZ, je tako skupaj čez noč uspelo ustvariti približno 30 milijonov evrov dobička.
Kdo je dobil pet milijonov evrov v Švico?
Kje je končala razlika v ceni? Po podatkih policije so denar prenakazala na številne račune na Hrvaškem, v Avstriji in Švici, kjer je na računu, odprtem pri banki Credit Suisse, iz neznanega razloga končalo pet milijonov evrov. Kdo je bil pooblaščen za dvigovanje tega denarja, uradno ni znano.
Okrog deset milijonov evrov se je prelilo čez račune Vlatke Matić Pivac, nekdanje hrvaške mis športa, ki je v poznejših letih v Zagrebu kupila tri nepremičnine. Denar je na svoje račune v Avstriji prenakazoval tudi Blagus. Po naših podatkih jima je hrvaško sodišče že pred leti prepovedalo razpolaganje s premoženjem.
Pomemben del denarja naj bi končal v gotovini, kar je preiskavo otežilo. Od transakcij do začetka preiskave je namreč v posameznih primerih minilo tudi do pet let. V tem obdobju so se številne sledi zabrisale, za kar so odgovorni tudi nekdanji nadzorniki Nove KBM. Ti so že leta 2009 imeli v rokah notranjo revizijo, ki je natančno popisala hrvaške posle, a je zaradi nepojasnjenih razlogov izginila z njihovega dnevnega reda. Nadzorni svet Nove KBM je takrat vodil Danilo Toplek.
Dve leti pozneje je svojo revizijo opravila še Banka Slovenije, konec leta 2011 pa je Kovačič pod pritiskom tedanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) odstopil s položaja predsednika uprave Nove KBM.
Podjetje, ki ga vodi desna roka Hilde Tovšak
Nato je stekla tudi preiskava, v kateri so kriminalisti iskali dokaze za sume, da so se zaslužki lastnikov teh podjetij "vrnili" v Slovenijo in da naj bi bil denar iz teh poslov namenjen za poznejše kupovanje delnic Nove KBM, ki jo je država delno privatizirala konec leta 2007. V takratni javni prodaji je delnice kupovalo več finančnih skladov in podjetij, registriranih v davčnih oazah.
Preiskovalci so ugotovili še, da je Kovačič o poslih na Hrvaškem redno obveščal tudi kabinet tedanjega predsednika vlade Janeza Janše. V vmesnem obdobju so hrvaške projektne družbe začele ugašati druga za drugo.
Eno od teh, podjetje Maslina, ki je bilo vpleteno v posle z zemljiščem v Zadrom, že od leta 2014 vodi Matej Košič, nekdanja desna roke Hilde Tovšak v Vegradu. V lasti ima za skoraj osem milijonov evrov zemljišč. Podjetje KBM Projekt je že nekaj časa v likvidaciji.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
