"Sneg! Presneta nadloga. Le kaj naj počnem do pomladi?" - Miki Muster v stripu Sneg Sneg (1973)
Presenetila nas je vest, da bo v našo deželo prišel sneg. Šokantna novica je presenetila vse: od vremenarjev na televiziji in radiu do kidalcev snega in cestne službe, ki hiti z menjavami olja in pnevmatik snežnih plugov. Vsi mrzlično preverjamo zaloge soli, brusimo lopate, šilimo kole za označevanje globokih zametov in delamo zaloge hrane, ki morajo zdržati do konca krize.
Krize, ki nas bo kot vsako leto dobila povsem nepripravljene, se veselijo otroci. V nekaterih osnovnih šolah menda pobirajo stave, ali bomo letos dobili eno snežinko ali dve. In če da, kje bosta padli. Da bi imeli decembra pri nas sneg, je povsem nepojmljivo in o tem nas vsak dan znova opominjajo vsa sredstva javnega obveščanja.
Pred nekaj desetletji je sneg presenetil Alžirijo. Čez noč je zapadlo trideset centimetrov snega in država je obstala. Brez zimske službe, gum ali verig, brez izkušenj z vožnjo po drsališču in s polomljenimi električnimi vodi je resnično postal velik problem, kako poskrbeti za vsaj najnujnejše potrebščine.
Takrat smo se smejali, saj je pri nas trideset centimetrov snega v najslabšem primeru pomenilo en dan zastojev v prometu in popoldne kidanja. Pa danes?
Preberite še:
Bog pomagaj Ameriki ali kako razstaviti demokracijo
Šok, ki ga prinese sneg v decembru
Očitno smo se malo polenili, vsaj kar se snega tiče. Zimsko službo sicer imamo, gume tudi, toda nazadnje, ko smo imeli bel božič, smo še plačevali s tolarji. Roko na srce je nekaj dni kasneje tedanji finančni minister Andrej Bajuk slovesno dvignil prve evre iz bankomata v prestolnici. Evro in zelen božič že imamo dlje, kot smo imeli tolarje.
Manjka nam tudi malo stimulacije. Novičko, da bomo dobili snežinko v Kranjski gori in mogoče še eno v Zidanem Mostu, je treba predstaviti, analizirati, grafirati, animirati, depilirati, predebatirati, prikazati iz različnih zornih kotov in seveda opraviti obsežne intervjuje z vsemi akterji. Le tako bomo lahko vsi prepričani, da smo jasno pripravljeni na grožnjo in šok, ki ga prinaša decembrski sneg.
Živimo v zanimivih časih in očitno nam je tako dolgčas, da moramo iz najmanjše spremembe vremena narediti obsežno novico in škandal. Nista nam dovolj dve vojni v naši bližini, bankrot največjega infrastrukturnega projekta v državi, politično obarvani napadi množic na sodstvo ali prihajajoče gospodarsko prestrukturiranje celotnega našega kontinenta. Ne, to so obrobne in dolgočasne teme.
Kaj sledi? Novica o mokri vodi in modrem nebu?
Hočemo poslušati novice o tem, kako bo decembra snežilo in kako se moramo na to pripraviti. Jasno je, da je sprememba vremena zanimiva novica in da bo medijska pozornost morda koristila komu, ki z zimskimi gumami odlaša do zadnjega.
Toda jasno je tudi, da ta pozornost na nepomembne malenkosti, ki bi lahko bile tudi same po sebi umevne in sodijo v vremensko poročilo, odvrača pozornost od velikih tem, ki krojijo našo prihodnost. Gre za čips in kokakolo za možgane, za prazne kalorije pozornosti. Novica o decembrskem snegu je ravno toliko, da se nekaj dogaja, ne pa da bi morali kaj razmišljati, kako naprej.
Medij, ki obsežno poroča o takšnih oslarijah, kot je malo snega decembra, se mora zavedati, da s svojim delovanjem družbi dela predsem škodo in zelo malo koristi. Pozornost je omejena količina, vsak je ima nekaj in namen medijev res ni, da nam glave polnijo z nepotrebnimi bedarijami. Za to imamo Tik tok in podobne spletne strani. Če že plačuješ nekaj novinarjev in je tvoja tržna niša informiranje ljudi, jih res lahko tudi informiraš. Naslednji korak od tega je modro nebo in mokra voda, kar sta podobno šokantni novički kot nekaj decembrskih snežink.
Kaj je narobe z novicami o snežni apokalipsi
Bojim se, da bo to pisanje padlo na gluha ušesa kot snežinke na gole glave. Del medijskega aparata je že namenjen predvsem polnjenju pozornosti z neumnostmi, da se volilnemu telesu prepreči razmišljanje o temah, ki so dejansko pomembne. Drugi del je v tem zavohal lahek zaslužek, saj ga zanima predvsem gledanost, in prihajajoča snežna apokalipsa je očitno gledana. Če ne bo, pa nič zato, saj se bo že našla kakšna podobna neumnost.
To je realnost časa, v katerem živimo. V pradavnini, pred izumom svetovnega spleta, so ljudje imeli za novice malo časa in so tega porabili zelo usmerjeno. Želeli so pomembne novice, ki bodo močno vplivale na njih in si res niso želeli brati o bedarijah, kot so, da bo treba jutri malo kidati. Svetovni splet nam omogoča, da lahko dostopamo do znanja vsega človeštva s pomočjo poceni napravice v našem žepu. Najraje jo uporabljamo za videoposnetke mačk in pričkanje z neznanci.
V tej realnosti bodo najbolj uspeli tisti, ki vsaj kdaj pa kdaj preberejo tudi kaj pametnejšega. Hvala, ker nas berete.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
