So trenutki, ko tok zgodovine v naši državi usmeri ustavno sodišče. Verjetno najbolj znan in odmeven se je zgodil leta 1999, ko so ustavni sodniki ugotovili, da je bil izbris dobrih 26 tisoč prebivalcev Slovenije nezakonito dejanje državnih oblasti. Brez te odločbe se verjetno nikoli ne bi niti začelo odpravljati krivice, ki so jih utrpeli ti ljudje.
Drugo skrajnost smo videli konec leta 2012, ko ustavno sodišče skoraj soglasno ni dovolilo izvedbe referendumov o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu (SDH). Tako se je odločilo zaradi strahu pred dokončnim sesutjem javnih financ. Toda z njo je sanatorjem bančnega sistema dalo proste roke tudi za poceni razprodajo državnega premoženja in nekontroliran "bailout" več milijard evrov nasedlih kreditov na hrbtih davkoplačevalcev.
Pred dnevi se je spet zgodil takšen zgodovinski trenutek. Ustavno sodišče je namreč presodilo, da je začasni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic, ki ga je država uvedla po lanski ujmi, skladen z ustavo. Tako imenovani poplavni davek, ki so mu banke lani jeseni na vso moč nasprotovale, ostaja v veljavi do leta 2028.
Zakaj gre za prelomno odločitev?
Se spomnite, kako so nas strašili bankirji?
Vrnimo se nazaj, v avgust 2023. Dva tedna po katastrofalnih poplavah, ko so ljudje na Koroškem, v Zgornji Savinjski dolini, Kamniku, Škofji Loki in drugod še čistili zalita bivališča, se je vlada Roberta Goloba odločila, da bodo del škode, nastale v ujmi, pomagale pokriti tudi banke.
To se je zdelo logično. Banke so namreč v času inflacije, draginje in energetske krize zasnovale zanje neverjetno ugoden poslovni model. Dvig obrestnih mer jim je omogočil rekordne prilive. Obenem so takrat za depozite z vezavo do enega leta podjetjem in prebivalcem ponujale daleč najnižje obrestne mere v državah območja evra. Po domače: bankirji so lahko le sedeli pri miru in šteli rekordne dobičke.
Toda napoved uvedbe novega davka je med bankirji in njihovimi lobisti sprožila vihar. Eni so v tem videli populizem, drugi so svarili, da banke ne bodo mogle več izpolnjevati regulatornih zavez. Eden od nekdanjih guvernerjev Banke Slovenije je pozival k previdnosti in premisleku (beri: h kupovanju časa). Bankirji so razlagali, da dobičke že zdaj vračajo družbi.
V tem prepričevanju, kako dobre so do vseh nas, so naenkrat celo dvignile obrestno mero za depozite. Ta je bila v Sloveniji najnižja v območju evra in – zanimivo – praktično do promila enaka pri vseh največjih domačih bankah.
Banke bodo letos potolkle lastne rekorde
Na tej točki nas je lahko že začelo skrbeti, ali ne bo treba denarne pomoči zbirati tudi za banke. Toda na srečo so nas hitro potolažile z objavo rekordnih poslovnih rezultatov. Slovenske banke so tako leta 2023 skupaj ustvarile rekordnih 1,1 milijarde evrov dobička. S tem je bil dobiček, ki ga je lani ustvaril slovenski bančni sistem, enkrat višji kot v letu 2022, ko je znašal "le" nekaj čez pol milijarde evrov.
Toda še bolje je šlo bankam letos. Lanski skupni rekord pri dobičku so praktično potokle že v prvih desetih mesecih leta. V času, ko so se banke krčevito branile novega davka, s katerim bi si država letno vzela 100 milijonov evrov, jim je šlo precej bolje kot gospodarstvu, ki bi ga načelno morale servisirati.
Tudi letos se trend nadaljuje. Banke še vedno jezdijo na razliki v višini obrestne mere, po kateri si denar izposojajo (izrazito nizka) in po kateri ga posojajo (visoka). Ti dobički se v veliki večini prelivajo v tujino.
Zakaj je odločitev ustavnih sodnikov pomembna
Manipulacije, ki so jih lani jeseni v eter širili iz bančnih vrst, v Sloveniji niso nič novega. Priča smo jim vsakič, ko se kakšna interesna skupina počuti ogroženo. Zadnji tak primer so recimo "spini", ki jih ob napovedi novega davka širijo lobiji največjih lastnikov nepremičnin: da ne bo ničesar spremenil, da je v resnici nepomemben itd.
Toda bankam je pri tem dokončno stopilo na prste ustavno sodišče. Njegova odločba je toliko pomembnejša, ker je v njej poudarilo, da "je položaj bank specifičen". Addiko banka je v zahtevi za ustavno presojo začasnega davka zatrjevala, da so banke enake drugim gospodarskim družbam, ki jim je glavni cilj dobiček. Država bi za to morala po tem kriteriju obdavčiti tudi podjetja, so navedli.
Toda ustavni sodniki se s tem niso strinjali. Po njihovem namreč dejavnosti bank ni mogoče razumeti ozko v smislu čistega podjetniškega delovanja, pri katerem bi bil v ospredju samo zasebni interes. Ravno nasprotno: pri delovanju bank je treba upoštevati tudi javni interes, ki je v tem primeru dobro delujoč in razvit finančni sistem, so zapisali.
Podjetja imajo na bankah več denarja, kot si ga izposojajo
Se zavedate, kaj to v resnici pomeni? Primer: sta dejstvo, da je položaj bank po slovenski ustavi drugačen od podjetij, pri svojih presojah o odobritvi prevzemov in združevanj upoštevala varuh konkurence in Banka Slovenije, ki pripravlja gradiva za odločanje na Evropski centralni banki (ECB)? Sta pri svojih odločitvah posamezne koncetracije res presojala tudi z vidika dobro delujočega finančnega sistema?
Poslovni model, ki se ga gredo banke po epidemiji, je namreč za podjetja in večino prebivalcev te države vse prej kot dobro delujoč finančni sistem. Masa posojil gospodarstvu je že lani padla pod 10 milijard evrov. To pomeni, da so imela podjetja na bankah naloženega celo več denarja, kot so si ga od njih izposojala.
Obenem je lastniška in prevzemna konsolidacija panoge, ki zdaj upravlja že z 27 milijardami evrov prihrankov prebivalstva, praktično končana. Dve veliki skupini skupaj obvladujeta več kot dve tretjini bančnega trga. Ne le, da s temi procesi manjše banke izginjajo iz zemljevida, skupaj z njimi pa tudi poslovalnice in bankomati v manjših mestih in vaseh. Vse to daje bankam v roke vzvode za izkoriščanje tržne moči. Sploh zato, ker komitenti pri nas še vedno neradi zamenjajo banko.
Skratka, ustavni sodniki so nam pokazali, da nam je bančni lobi lani jeseni prodajal pravljice. A tega niso počeli ne prvič ne zadnjič. In še zdaleč ne edini.
