V javnosti že več tednov odmeva predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero želi ministrstvo za zdravje omejiti popoldansko delo zdravnikov iz javnih bolnišnic v samoplačniških zasebnih ambulantah.
Temu predlogu najbolj nasprotujejo v zdravniških organizacijah. Po oceni sindikata Fides, ki ga vodi Damjan Polh, bodo te spremembe še bolj obremenile zaposlene v javnih zavodih in podaljšale čakalne vrste. "Nekateri zdravniki, ki nasprotujejo noveli zakona, govorijo pravljice o skrbi za javno zdravstvo, zadaj pa je skrb za nekaj drugega," pa je pred dnevi dejal Erik Brecelj, kirurg in vodja strateškega sveta za zdravstvo.
Odločili smo se preveriti, ali opozorila zdravniških organizacij držijo. Pod drobnogled smo vzeli stanje na ortopedski kliniki na UKC Ljubljana, kjer opravijo največ pregledov in operacij v državi. Obenem gre za področje, kjer so čakalne dobe med najdaljšimi. Ugotovili smo:
1. Da vsi ortopedi, od prvega do zadnjega, delajo tudi v zasebnih klinikah. To večinoma počnejo prek statusa normiranega samostojnega podjetnika, ki je zanje davčno najugodnejši.
2. Da večina ortopedov iz UKC Ljubljane dela še za za najmanj dva ali več drugih zavodov in klinik. Rekorder "popoldne" dela za pet različnih zasebnih klinik, kjer opravlja skorajda izključno samoplačniške storitve.
3. Da so v urah, kjer naj bi delali drugje, po uradnih podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) bistveno bolj učinkoviti kot med rednim delovnim časom.
Vsaj del teh praks bi novi zakon močno omejil ali celo prepovedal. To pa pomeni, da bi ortopedi z UKC Ljubljana z dodatnim delom v zasebnih klinikah zaslužili precej manj denarja.
Preberite še:
Lepo je biti ortoped: če obupate v čakalni vrsti, vas jutri pregledajo za 100 evrov
V lastni ambulanti opravil 80 pregledov v treh urah in pol
Dr. Boštjan Kocjančič je ortopedski kirurg, specializiran za operacije kolkov in kolen, predvsem vstavitve endoprotez. V UKC Ljubljana je redno zaposlen, in sicer za 80 odstotkov delovnega časa.
Kljub temu ga v prostorih njegove koncesijske ambulante Orto-ped najdemo najmanj dva dni v tednu: v ponedeljek in torek, občasno pa tudi v sredo. Po podatkih ZZZS tam Kocjančič v povprečju naredi kar 54 pregledov na dan. Konkretni primer: v torek, 22. oktobra, ko naj bi bila ambulanta odprta med pol peto popoldne in osmo zvečer, naj bi tam opravil neverjetnih 80 pregledov. Torej enega na vsake dve minuti in pol.
Po javno dostopnih podatkih je Kocjančič bistveno manj učinkovit v javnem zavodu, kjer uradno dela štiri petine tedenskega časa. Preglede tam očitno opravlja enkrat tedensko in to ob četrtkih. V povprečju mu uspe opraviti vsega 26 pregledov, enkrat manj kot v svoji ambulanti.
Temu je morda tako tudi zato, ker na UKC Ljubljana dela tudi v operacijski dvorani. V oktobru je opravil 17 posegov, torej v povprečju manj kot enega na dan. Običajno to počne ob dneh, ko popoldne v lastni ambulanti kot po tekočem traku pregleduje paciente.
Preberite še:
"Čakalne vrste so umetno ustvarjene, da cvetijo zasebne klinike" #video
Dela tudi za kliniko, ki jo je odprl predstojnik na UKC Ljubljana
Ob vsem tem Kocjančič opravlja tudi samoplačniške storitve. Za prvi ortopedski pregled na primer zaračunava 60 evrov, spletna stran pa navaja, da plačilo sprejema samo v gotovini. Koliko jih opravi, uradno ni mogoče preveriti. Opravljal pa naj bi jih le ob sredah zvečer, in sicer uro in pol. Kocjančiča kot enega od svojih ortopedov oglašujejo tudi v zasebni kliniki MD Medicina, ki ima prostore v neposredni bližini UKC Ljubljana.
Zelo podobna je zgodba pri dr. Niku Žlaku. Ta je redno zaposlen na Ortopedski kliniki Ljubljana, ob tem pa hkrati dela še v treh zasebnih ambulantah s koncesijo. To so Orto-ped, MD Medicina in Ultramedica.
Delo zdravnikov ortopedov, zaposlenih v UKC Ljubljana:
V vseh je bolj učinkovit, je razvidno iz podatkov ZZZS. Tako je v sredo, 16. oktobra, opravil 37 pregledov v Orto-pedu, nato pa še 39 pregledov v Ultramedici. Skupno torej kar 76. Dva dni pozneje, v petek, je pregledoval tudi v UKC Ljubljana, kjer je zabeležil le 23 pacientov. Isti dan je sicer imel še en operativni poseg. Toda enako število je zmogel tudi tiste dni, ko po javno dostopnih podatkih ni imel dodatnih posegov.
Žlaka ni mogoče najti le v prej omenjenih koncesijskih ambulantah, kjer opravljajo tudi samoplačniške storitve, ampak še v treh drugih: v LagunaMedu, ki ga je lani ustanovil predstojnik Ortopedske klinike Ljubljana dr. Miha Vodičar, torej njegov šef, v Immedicu in samoplačniški ambulanti Zdravstvenega doma Litija.
Preberite še:
Znani ortoped, zmagovalec stavke, prodaja vilo. Cena: 3,25 mio evrov
Ortopede so zalotili med lažnim "štempljanjem
Boštjana Kocjančiča, Nika Žlaka in Miho Vodičarja poleg delodajalca povezuje še dejstvo, da so bili med 11 ortopedi UKC Ljubljana, ki so se v času epidemije lažno "štempljali" oziroma evidentirali za delo, v resnici pa so delali drugod.
Zakaj ortopedi raje delajo pri zasebnikih kot v javnih bolnicah
Od 17 ortopedov, ki jih na svoji spletni strani navajajo na Ortopedski kliniki Ljubljana, praktično vsi popoldne oziroma v svojem prostem času delajo še v samoplačniških zasebnih ambulantah. Večino, kar 12, najdemo v bližnji MD Medicini, po štiri v LagunaMedu in Orto-pedu, preostale pa v drugih bolj ali manj znanih slovenskih klinikah.
Koliko ur na dan so tam, koliko pregledov opravijo in koliko denarja prejmejo, je iz javnih virov nemogoče ugotoviti. Na ZZZS teh evidenc ne vodijo. Večina pa jih drugod dela prek statusa s.p., zato jim poslovanja ni treba javno razkrivati.
Na roko jim gredo tudi vse slabše razmere na področju čakalnih dob:
- na prvi ortopedski pregled, ki je osnova za nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje, trenutno čaka že okoli 24 tisoč ljudi.
- to je skoraj tisoč več kot aprila in kar 6.000 oziroma tretjino več kot leta 2019.
- na prvi prosti termin pod stopnjo nujnosti "zelo hitro" v povprečju čakajo 11 tednov, pod "redno" pa skoraj pet mesecev.
Toda pozor: težava ni v tem, da ZZZS dodatnih pregledov in skrajševanja čakalnih vrst v javnih zavodih ne bi želel plačevati. Ravno nasprotno, ortopedske storitve se namreč že od jeseni 2022 plačujejo neomejeno, izvajalci pa naj bi bili za preseganje plana celo nagrajeni.
Preberite še:
"Zdravnik mi je rekel: plačaj 650 evrov ali pa čakaj štiri leta"
Kje je bistvo? V stroških dela, ki jih zasebniki ne želijo plačevati.
Kljub temu pa podatki kažejo, da se število opravljenih ortopedskih pregledov v javnih bolnišnicah znižuje, v zasebnih klinikah pa zvišuje. Tudi s pomočjo ortopedov, ki so redno zaposleni v javnem zavodu. Ali drugače: ko se je država pred dvema letoma odločila, da bo neomejeno plačevala ortopedske posege, operacije in preglede, so zdravniki ugotovili, da se jim precej bolj izplača te opravljati pri zasebnikih kot v matičnih javnih ustanovah.
To bi se moralo z novim zakonom vsaj deloma spremeniti. Po prvotnem predlogu novele zakona bi lahko zdravniki, zaposleni v javnem zavodu, delali znotraj javne mreže, torej le pri koncesionarjih, kjer pa ne bi smeli opravljati samoplačniških storitev.
V zadnji različici novele se je to spremenilo. Po novem bodo lahko zdravniki delali tudi za zasebne klinike brez koncesije, če bodo v javnem zavodu zaposleni za najmanj 40 odstotkov delovnega časa, preostanek časa pa pri zasebniku, kjer delajo.
A tudi to ni po volji ne zdravnikom ne lastnikom zasebnih klinik. Ti bi morali namreč skleniti pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, zaradi česar bi morali nase prevzeti velik del stroškov dela (dopusti, izobraževanja), ki jih je do zdaj plačeval javni zavod. Zdravniki bi tako prejeli nižje neto plačilo za isto delo, ob tem pa ne bi smeli odklanjati dežurstev in drugega dodatnega dela v matičnih javnih ustanovah.
