Generalna državna tožilka Katarina Bergant je odredila nadzor nad delom višjega državnega tožilca Luke Moljka v zadevi Probanka. Ta se je v začetku meseca končala s sporazumom o priznanju krivde, s katerim so bili nekdanji vodilni v tej propadli banki obsojeni na delo v družbeno korist.
To informacijo so včeraj za necenzurirano.si potrdili na generalnem državnem tožilstvu. "V posameznih primerih, ko se poraja dvom v pravilnost strokovnih odločitev, je potrebno odrediti strokovni pregled v posamezni zadevi, predvsem z namenom odprave morebitnih pomanjkljivosti in napak, ki so nato lahko podlaga za izvajanje ustreznih izobraževanj in izboljševanja dela državnih tožilcev," so pojasnili.
Kaj so podrobnejši razlogi za "dvom v pravilnost strokovnih odločitev tožilca", ni znano. Dejstvo pa je, da so na generalnem državnem tožilstvu nadzor uvedli po tem, ko je izid sojenja naletel na buren odziv v delu javnosti.
Štirje nekdanji vodilni v Probanki na čelu s predsednico uprave Romano Pajenk so bili namreč na sojenju, na katerem jim je tožilstvo očitalo sporno kreditiranje menedžerskih družb, prek katerih so obvladovali banko, obsojeni na zaporne kazni. Krivdo za oškodovanje, vredno devet milijonov evrov, so po dogovoru s tožilstvom priznali. V zameno jim ne bo treba v zapor, če bodo v naslednjih treh letih opravili družbeno koristno delo.
Toda odločitev o uvedbi nadzora, med katerim bo eden od tožilcev pregledal sodni spis v zadevi Probanka, naj bi v tožilskih krogih sprožila nemalo razburjenja.
Preberite še:
V Mariboru dvakrat razsodili v prid vplivni bančnici, v tretje ni šlo
Romana Pajenk eno ključnih imen v drugem valu privatizacije
Tam s prstom kažejo na sodišča, ki da so izrazito nenaklonjena izrekanju zapornih kazni pri obsodbah s področja gospodarskega kriminala. Kako so se torej končala sojenja ostalim menedžerjem, ki so skušali lastniniti podjetja? In v kolikšnem številu zadev je tožilstvo že opravilo nadzor?
Romana Pajenk, nekoč ena najbogatejših Slovenk in ustanovna članica Foruma 21, je eno ključnih imen v drugem valu privatizacije, ki so ga med letoma 2005 in 2008 zaznamovali številni menedžerski odkupi. Probanka je bila v jedru kapitalskega omrežja, ki je obvladovalo pomemben del gospodarstva severovzhodne Slovenije.
Ko je Probanka leta 2013 zašla v težave, je šla po odločitvi Banke Slovenije v nadzorovano likvidacijo. Finančno breme je padlo na pleča države, ki je njene nasedle kredite prenesla na nekdanjo slabo banko, bolj znano kot Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Zakaj so na specializiranem državnem tožilstvu torej pri kaznovanju osebe, ki v veliki meri simbolizira takratno ero spornih privatizacij, pristali na takšen sporazum?
Preberite še:
Tožena menedžerka Probanke rešuje vilo na Rabu pred državo
Zato tožilstvo ni vztrajalo pri zaporni kazni
Kot so nam pojasnili, je šlo za kompromis. Poudarili so, da je kazen glede na vse okoliščine sprejemljiva, med drugim zaradi visoke starosti obdolženke in dejstva, da pri spornem dejanju ni pridobila premoženjske koristi. "Priznanje je omogočilo takojšnje končanje kazenskega postopka, ki bi zaradi svoje zahtevnosti zelo verjetno do pravnomočnosti trajal še več let. (...) Prav tako pa ni nujno, da bi bila sankcija bistveno strožja," so ocenili na specializiranem državnem tožilstvu, ki ga vodi Darja Šlibar.
Romana Pajenk, ki je bila obsojena na leto in mesec dni, bo morala opraviti 780 ur dela v korist družbe. Kot so izračunali na Pop TV, bodo vsi obsojenci za devet milijonov evrov škode, ki so jo povzročili, skupaj opravili dobrih 2.600 ur dela. V povprečju bo torej ena njihova ura vredna 3.400 evrov na uro, s čimer bi morali biti precej bolj zadovoljni kot tožilstvo.
Obenem drži, da bodo morali obsojenci poravnati tudi stroške sojenja, ki je trajalo več let. Teh je bilo za več kot 14 tisoč evrov. Trije od štirih obsojencev, ki so v pokoju, med njimi tudi Pajenk, imajo sicer uradno 900 evrov mesečnih prihodkov. Z večjim delom pokojnin morajo namreč poplačevati izvršbe iz odškodninskih tožb.
Toda ključno vprašanje je naslednje: bi bili nekdanji vodilni menedžerji obsojeni, če tožilstvo ne bi pristalo na kompromis?
Preberite še:
Državi dolguje milijone, na Krku pa ima vilo in jahto
Nekoč so tajkuni končali v zaporu, zdaj priznajo krivdo in dobijo pogojno
Poglejmo nekatere primere v zadnjih letih. Če so nekdanji prvi možje Istrabenza, Pivovarne Laško in Merkurja Igor Bavčar, Boško Šrot in Bine Kordež zaradi spornega lastninjenja morali za več let v zapor, so se podobne zgodbe pozneje končale drugače.
Ravno včeraj je okrožno sodišče v Ljubljani obsodilo Tatjano Fink, nekdanjo predsednico uprave Trima Trebnje in menedžerko leta. Tožilstvo je zanjo zaradi spornega menedžerskega prevzema predlagalo leto dni in 11 mesecev zapora ter plačilo 80.000 evrov denarne kazni, a se je sodišče raje odločilo za izrek pogojne kazni.
Leta 2017 sta bila nekdanja menedžerja Impola Jernej Čokl in Vladimir Leskovar najprej obsojena na pogojno kazen, a je višje sodišče leto dni pozneje sodbo spremenilo v oprostilno.
Bistveno več je bilo priznanj krivde, s katerimi so se obdolženci izognili (dodatni) zaporni kazni. Med temi so bili Mirko Tuš (Engrotuš), Dušan Dolamič (GPG), nekdanji vodilni v Hypu, Hilda Tovšak (Vegrad), Stanko Petrič (CPL), Sonja Gole (Adria Mobil), France Krašovec (Cimos) in drugi.
Preberite še:
Obsojeni direktor si je na črno zgradil plažo na Hrvaškem #foto
Pred Probanko so letos odprli le štiri zadeve
Nenazadnje se je zoper Romano Pajenk lani končalo sojenje, v katerem so ji skupaj z nekdanjo članico uprave Probanke Milano Lah očitali poslovno goljufijo pri dokapitalizaciji banke leta 2011. Obe sta priznali krivdo, zato jima je bila izrečena pogojna obsodba. Ali je bil tudi v tem primeru odrejen nadzor nad delom tožilca, ni znano.
Kot so nam včeraj pojasnili na generalnem državnem tožilstvu, so lani strokovni pregled v posamezni zadevi odredili v šestih zadevah ljubljanskega in dveh zadevah mariborskega tožilstva ter v eni zadevi okrožnega državnega tožilstva v Kopru. "V sedmih zadevah je bilo to storjeno na podlagi vlog pritožnikov, dva pregleda pa sta bila odrejena na lastno pobudo," so dodali.
Letos je bilo odrejenih pet strokovnih pregledov v posamezni zadevi, in sicer trije na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani in po en na novogoriškem in specializiranem državnem tožilstvu. Imen tožilcev in konkretnih primerov niso razkrili.
