Ustavno sodišče je odločilo, da je začasni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic, ki ga je državni zbor na predlog vlade uvedel po lanskih poplavah, skladen z ustavo.
To je razvidno iz odločbe, ki jo je ustavno sodišče objavilo včeraj. Gre za tako imenovani poplavni davek, ki ga je koalicija konec lanskega leta vnesla v zakon o obnovi zato, da bi zagotovila del denarja za sanacijo po ujmi.
Kot je znano, je uvedbi tega davka, ki bo veljal do leta 2028, javno ostro nasprotovalo več bank. Te so v istem času zaradi rastočih obrestnih mer in razmer na trgu ustvarjale rekordne dobičke. Slovenske banke so tako leta 2023 skupaj ustvarile rekordnih 1,1 milijarde evrov dobička. Dobiček, ki ga je ustvaril slovenski bančni sistem, je bil enkrat višji kot v letu 2022, ko je znašal "le" nekaj čez pol milijarde evrov.
Zahtevo za presojo ustavnosti zakona so vložili v Addiko banki in Sparkasse. Toda ustavno sodišče je zdaj stopilo na stran parlamenta, ki je zakon sprejel z 68 glasovi, in vlade. V odločbi je poudarilo, da je položaj bank specifičen, ker njihove dejavnosti ni mogoče razumeti ozko v smislu čistega podjetniškega delovanja, pri katerem bi bil v ospredju samo zasebni interes. Po oceni ustavnega sodišča je tako treba pri delovanju bank upoštevati tudi javni interes dobro delujočega in razvitega finančnega sistema.
"Zato ne drži navedba, da vse gospodarske družbe delujejo z namenom pridobivanja dobička in da bi zakonodajalec zato moral obdavčiti finančna sredstva vseh gospodarskih družb na smiselno enak način," je zapisalo ustavno sodišče.
Preberite še:
Tudi banke so solidarne - če jim zvijaš roke
Kaj je še presodilo ustavno sodišče
Obenem se ustavno sodišče ni strinjalo z očitkom, da začasni davek povzroča neenako obravnavo med posameznimi bankami, saj določbe zakona veljajo za vse enako. Prav tako je poudarilo, da ne gre za omejevanje pravice do zasebne lastnine. Pri presoji je namreč upoštevalo, da je začasni davek po svoji naravi davek od dobička, zaradi zakonske omejitve višine davka na 30 odstotkov dobička iz rednega delovanja, pa ne presega polovice donosa. To je po mnenju ustavnega sodišča meja, od katere obdavčitev omejuje lastninsko pravico.
Banke in hranilnice morajo po zakonu do leta 2028 plačevati davek v višini 0,2 odstotka bilančne vsote v posameznem letu, pri čemer gre ta denar v namenski proračunski sklad.
Davek se lahko zmanjša za znesek plačil donacij v denarju za namen odprave posledic plazov in poplav, ki je bil plačan na posebno namensko donacijsko postavko državnega proračuna. Za odločitev je glasovalo šest ustavnih sodnikov, proti sta bila Rok Svetlič in Marko Šorli.
