Torkovo tajno glasovanje o razrešitvi predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki sta jo zahtevala SDS in NSi, je prineslo manjše presenečenje. Četudi o tem, ali bo ostala na položaju, ob 50 glasovih iz koalicije ni bilo nobenega dvoma, je predlog za razrešitev Urške Klakočar Zupančič podprlo 33 poslancev. To pa je več od števila poslank in poslancev SDS, NSi in nekdanjih poslancev stranke Janeza Janše, ki so bili takrat prisotni v dvorani.
Kje sta torej opozicijski stranki dobili najmanj en dodaten glas za razrešitev Urške Klakočar Zupančič? Ker je šlo za tajno glasovanje, tega uradno ni mogoče izvedeti. Več virov v državnem zboru pa nam je zatrdilo, da ga je prispevala nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek, ki je to včeraj odločno zanikala.
Toda le dan prej je med Mojco Šetinc Pašek in njeno nekdanjo stranko Gibanje Svoboda prišlo do političnega spora, v katerega je bila vpletena tudi Urška Klakočar Zupančič. Razlog: predlog poslanskega zakona, ki bi odprl arhivske dokumente o trgovini z orožjem med letoma 1991 in 1994.
Kaj se je torej dogajalo v zakulisju glasovanja o razrešitvi predsednice državnega zbora? In kako je to povezano z ostalimi dogajanji na domači politični šahovnici, predvsem na levi sredini?
Preberite še:
Se posli na železnicah delijo vnaprej? 138-milijonski razpis in samo ena ponudba
Številke se ne ujemajo. Kdo je prišel na pomoč SDS?
SDS in NSi, ki sta vložili predlog za razrešitev predsednice parlamenta, imata skupaj 32 poslancev. Še nekaj minut pred glasovanjem jih je bilo v dvorani 28.
Iz podatkov o prisotnosti in video posnetka sredine seje je mogoče razbrati, da so ob Janši manjkali še Anja Bah Žibert in Suzana Lep Šimenko (vsi SDS), ki sta bolniško odsotni. Prav tako v dvorani ni bilo Franca Medica (NSi). Če k prisotnim poslancem obeh strank torej prištejemo še tri nepovezane poslance z desnega pola (Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha), pridemo do številke 31.
Kot že omenjeno, je predlog za razrešitev podprlo 33 poslancev, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Iz kroga "osumljencev" je takoj mogoče izločiti zdaj že nekdanjega poslanca Levice Miho Kordiša, ker je na dopustu. Lahko, da je za razrešitev predsednice državnega zbora glasoval kdo od predstavnikov manjšinskih narodnih skupnosti, recimo Ferenc Horváth. A četudi bi to storil, bi do številke 33 še vedno zmanjkal en glas.
Kaj je razjezilo Mojco Šetinc Pašek
Tudi zato so se že kmalu po glasovanju v državnem zboru razširile informacije, da je za predlog SDS in NSi glasovala tudi Mojca Šetinc Pašek. "Te govorice ne držijo in ne vem, kdo jih širi. Glasovala sem proti predlogu za razrešitev," nam je včeraj dejala nepovezana poslanka.
A ko smo te informacije začeli preverjati, smo izvedeli, da naj bi Mojca Šetinc Pašek le dan pred glasovanjem vnaprej povedala, da bo glasovala za razrešitev predsednice državnega zbora – in to enemu od ljudi iz kabineta Urške Klakočar Zupančič. Kaj je torej tako razjezilo Mojco Šetinc Pašek?
V ponedeljek so trije poslanci Gibanja Svoboda na čelu z Martinom Premkom vložili predlog zakona, ki bi z dokumentov o nedovoljeni trgovini z orožjem med in po osamosvojitvi umaknil oznako tajnosti. Ena od teh je bila tudi Urška Klakočar Zupančič. "To je stvar, ki leži kot neko breme nad našo državo. Čas je, da odpremo te stvari in pogledamo, kaj se je dejansko dogajalo," je poudarila.
Toda Mojca Šetinc Pašek nam je včeraj pojasnila, da so bili prvotni načrti s tem zakonom drugačni. "Dogovor je bil, da zakon, ki je bil pred leti pripravljen v poslanski skupini Zares, vložimo predstavniki vseh poslanskih skupin levega političnega pola, toda Svoboda je to storila sama. Zdajšnji način izvedbe je popolnoma napačen in prehiter. Gre za zadevo, ki presega eno politično stranko," je dejala Šetinc Pašek, ki je po lastnih besedah sodelovala pri pripravi zadnje različice zakona.
Preberite še:
Zaradi bivše šefinje Probanke, ki ji ni treba v zapor, odredili nadzor nad delom tožilca
Različne poti nekdanjih političnih prijateljic
Še leto in pol nazaj sta Urška Klakočar Zupančič in Mojca Šetinc Pašek v očeh političnih analitikov veljali za del iste frakcije znotraj Gibanja Svoboda. To se je spremenilo lani jeseni. Takrat je stranka Mojco Šetinc Pašek izključila iz svojih vrst, Klakočar Zupančič pa je kljub špekulacijam, da utegne odstopiti, ostala na položaju predsednice državnega zbora.
Njune poti so pozneje šle v različne smeri. Klakočar Zupančič se v javnomnenjskih anketah redno uvršča med peterico najbolj priljubljenih politikov. V spopadih za prevlado na levi sredini, ki se že leto in pol vrtijo okrog "fronte" med Robertom Golobom in predsednico republike Natašo Pirc Musar, je stopila na stran prvega.
To bi lahko bil eden od razlogov, da se je njeno ime naenkrat znašlo tudi v trenutno napetem dogajanju okrog policije. Oddaja Tarča je tako poročala, da naj bi varnostniki Urške Klakočar Zupančič o njej zbirali podatke "zaradi nesoglasij znotraj koalicije". Sama je komentirala, da jo te informacije presenečajo in da svojim varnostnikom zaupa.
Medtem je Mojca Šetinc Pašek postala nepovezana poslanka, katere glas v sedanjem razmerju sil v parlamentu nima velike politične teže. Okrog nje se do zdaj ni oblikovala nova politična skupina, velja pa za osebo, ki je blizu kroga nekdanjega predsednika republike Milana Kučana. Oktobra letos v izjavi za Siol.net ni izključila možnosti, da bi se pridružila "prihodnji zgodbi" Anžeta Logarja, a se to ni zgodilo.
Kako glasuje Mojca Šetinc Pašek
Če je bil zakon o orožarskih poslih izpred 30 let njena priložnost za vidnejše pojavljanje v medijih, te zdaj ni več. Šetinc Pašek sicer v parlamentu večinoma podpira zakone, ki jih predlagajo koalicijske stranke. Toda našli smo več primerov, ko je glasovala tudi drugače.
Pri odločanju o noveli zakona o popoplavni obnovi, ki je prejšnji teden dobil praktično soglasno podporo strank, se je kot edina od 66 prisotnih vzdržala. Enako je ravnala dva tedna prej pri ponovnem odločanju o zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2025 in 2026. Takrat se je skupaj z njo vzdržal tudi Kaloh.
Isti dan, ko so odločali o proračunu, je prišlo še do enega zapleta. Poslanska skupina SDS je od Urške Klakočar Zupančič zahtevala, naj na dnevni red ne uvrsti glasovanja o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Nato je opozicija zahtevala, da se pred tem pridobi mnenje zakonodajno-pravne službe.
Ta postopkovni predlog je poleg Janše podprla tudi Šetinc Pašek. Kot je pojasnila, ne zato, ker bi se strinjala s SDS, ampak zato, ker "bi bilo mnenje zakonodajno-pravne službe takšno, kot ga je razložila predsednica državnega zbora".
