Vsako leto konec avgusta je v Lendavi največje slovensko tekmovanje v kuhanju bograča. Letos ga zaradi pandemije koronavirusa ne bo. Organizatorji so odpovedali tudi mednarodno tekmovanje v pripravi ribje čorbe, ene od specialitet Panonske nižine, in tradicionalno povorko s prikazom etnoloških običajev.
Isti vikend bi morala biti v Novi Gorici razstava in promenadna vožnja starodobnih motornih koles, na Pohorju pa državno prvenstvo v "trail" teku. Na Bledu letos ni bilo tradicionalnega triatlonskega tekmovanja, v Šmarju pri Jelšah teka "po bregih", v Laškem prireditve Pivo in Cvetje, v Turnišču tradicionalnega sejma ob velikem šmarnu, v Kanalu skokov z mostu, v Vuzenici vsakoletnega festivala, v Kamniku dnevov narodnih noš, v Vipavski dolini pa rallyja, ki bi štel za državno prvenstvo. Na vrhuncu sezone ni glasbenih festivalov. Koncerte je mogoče prešteti na prste ene roke. Tribune nogometnih stadionov samevajo.
Na vseh teh prireditvah in dogodkih bi se zbralo veliko število ljudi. Odpovedani so bili, ker niso dobili zelene luči Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ali pa so organizatorji sami ugotovili, da njihova izvedba v okrnjeni obliki ne bi imela smisla. A v Sloveniji obstajajo tudi izjeme, ki lahko sredi pandemije organizirajo prireditev z več tisoč ljudmi.
Po romanju na Brezju vse tiho je bilo
Medtem ko organizatorji športnih prireditev zelo težko dobijo dovoljenje za organizacijo dogodkov, na katerem bi bilo do največ petsto tekmovalcev, drugega osebja in gledalcev, vrh Rimskokatoliške cerkve teh težav nima. Minulo soboto, na praznik Marijinega vnebovzetja, se je tako na romanju na Brezjah zbralo 3000 ljudi. To je šestkrat več od največjega dovoljenega števila vseh prisotnih iz vladnega odloka in navodila za slovenske cerkve, ki so ga škofje prejšnji mesec pripravili v sodelovanju z NIJZ.
Iz posnetkov in fotografij sobotne maše in romanja so vidne številne kršitve teh pravil. Velik del ljudi, tudi starejših, ni imel mask. Ljudje so pravilo o varni razdalji metra in pol upoštevali le pod paviljonom, večina ostalih pa je stala tesno skupaj. Pred sveto mašo bi morali oddati svoje telefonske številke za lažje morebitno poznejše iskanje stikov. Čeprav je bila maša na prostem, se je v soboto v prostorih bazilike Marije Pomagaj na trenutke gnetlo ljudi. Tudi cerkveni dostojanstveniki na čelu s 85-letnim kardinalom Francem Rodetom niso nosili mask.
Toda to ni zmotilo nikogar od vladajočih. Vladni govorec Jelko Kacin, vedno pri volji za oštevanje vseh, ki mu niso po volji, je imel v soboto druge opravke. Ker je verjetno že vedel za skorajšnjo razglasitev karantene za prihode s Hrvaške, je izkoristil "notranje informacije". Na Krk je šel pospravit hišo in počistit bazen. Dan prej je v majici in slamniku novinarki hrvaškega RTL razložil, da bo odločitev slovenske vlade o režimu na meji odvisna od Hrvaške. Isti dan je direktor NIJZ Milan Krek za Radio Ognjišče zatrdil, da "je Hrvaška še daleč od rdeče liste". Toliko o enotnih sporočilih pristojnih.
Ne Krek ne vodja vladne strokovne skupine Bojana Beović, ki velja za največjo zagovornico radikalnih omejitev v boju s COVID-19, nista komentirala dogajanja na Brezjah. Molčal je tudi Janez Janša, ki v petkovih protestih vidi ogrožanje zdravja in življenja. Dan prej je prek družbenega omrežja Twitter "prosil vse, da dosledno upoštevamo priporočilo NIJZ, še posebej v stikih z ranljivimi skupinami". Nanašalo se je na turiste, ki se vračajo s Hrvaške.
Dvojna merila za slovensko Cerkev
Težava seveda ni v verujočih, ki so na veliki šmaren obiskali največje slovensko romarsko središče, ampak v dvojnih merilih. Ni se namreč prvič zgodilo, da za Cerkev pri COVID-19 veljajo drugačna merila kot za ostale.
Spomnimo se, da je Janševa vlada v drugi polovici aprila, ko je bilo skupno število aktivno okuženih že nižje kot danes, javno življenje odpirala precej počasneje kot druge države. To se je čez noč spremenilo, ko je Slovenska škofovska konferenca (SŠK) na svojo roko odprla vrata cerkva. Šele po tem je vlada čez noč odprla knjižnice, galerije, muzeje in druge javne prostore. Njihovi zaposleni so zvečer izvedeli, da bodo morali naslednje jutro na delo.
Verski obredi so tako ena od redkih množičnih dejavnosti, ki je tudi med poletjem v rahlo okrnjeni obliki tekla bolj ali manj nemoteno. Od 21. julija morajo verniki ob vstopu v cerkev pri nedeljskih mašah v poseben nabiralnik oddati list s svojo telefonsko številko, ki jo posamezno župnišče hrani do 30 dni. Ob morebitnem izbruhu okužbe jo sporoči NIJZ.
Zakaj Krekov inštitut takšne prilagodljivosti ne kaže pri drugih dejavnostih, ni jasno. Del odgovora se verjetno skriva v politični in ideološki bližini Cerkve in sedanje vlade. SŠK je bila prva, ki je ostro obsodila protivladne proteste. Že pred prvomajskimi prazniki je v pismu podpore vladi obsodila "grožnje uličnih progresivcev, netenje nezadovoljstva med prebivalstvom, napihovanje napak vlade ali njej podrejenih služb in druge zlorabe demokratičnega sistema".
Tudi na Brezjah je vlada slišala sporočila, ki so ji ustrezala. Škofje so poudarili, da "potrebuje narod pomoč Marije Pomagaj tudi zaradi nepotrebnih nasprotovanj in protestov, ki ne gradijo skupnosti". Murskosoboški škof Peter Štumpf je ob izbruhu afere z računi stopil v bran ministrici za kmetijstvo Aleksandri Pivec, ki je DeSUS pripeljala v Janševo koalicijo.
Gneča je dovoljena, če je plaža slovenska
Toda vse bolj je jasno tudi, da država tik pred verjetnim jesenskim izbruhom drugega vala še vedno nima jasnega, vsem razumljivega in predvsem konsistentnega načrta za življenje s koronavirusom.
Danes je v Sloveniji mogoče izpeljati množično zabavo v gostinskem lokalu, ne pa organizirati nastopa glasbenika na terasi hotela ali gostinskem vrtu. Dovoljene so gneče na slovenskih plažah, ne pa tekmovanja v individualnih panogah v naravi, večje kulturne prireditve in časopisi v gostinskih lokalih. Tudi v športu so pravila strožja kot drugod. Moštvo zaradi enega okuženega posameznika štirinajst dni ne sme ne trenirati ne igrati tekem.
Vlada je šole po težkih mukah odprla v drugi polovici maja. Čeprav je bilo takrat v Sloveniji že manj kot trideset aktivno okuženih, so za šole veljali strogi epidemiološki ukrepi. Zdaj, ko je aktivno okuženih več kot 260 ljudi, bodo očitno v veljavi v precej blažji obliki. Vse to med ljudmi ustvarja zmedo.
Tudi glede Hrvaške vlada že mesec in pol v eter spušča različne signale, ki ljudem otežujejo organizacijo dopustov. V začetku julija, ko je število uvoženih okužb v Sloveniji strmo naraščalo, meje ni zaprla zaradi hrvaških volitev, dobrih odnosov z vlado v Zagrebu in nasprotovanja Avstrije. V izdihljajih turistične sezone bo to očitno storila, četudi je recimo uradna epidemiološka slika v Istri boljša kot v Ljubljani. Pri tem je vlada verjetno ves čas vedela za zabave v Zrčah, manjše število testov na Hrvaškem in sume domnevnega manipuliranja sosedov s podatki, kar zdaj navaja kot razlog.
Sobotno dogajanje na Brezjah je tako le plastični prikaz (ne)organiziranega kaosa, ki ga bomo še intenzivneje živeli v jeseni. V državi, v kateri lahko prijatelji vlade zberejo na kupu več tisoč ljudi, celotne skupine ljudi, od glasbenikov do pomembnega dela storitvenega sektorja, pa so očitno vnaprej obsojene na ekonomski propad. Ostane jim le brezplačen bograč. Ko ga bo spet dovoljeno kuhati.
