Vlada je odločila, da vse slovenske državljane, ki bodo od petka odšli dopustovat na Hrvaško, ob vrnitvi čaka obvezna 14-dnevna karantena. Tisti, ki so že na Hrvaškem, se temu ukrepu še lahko izognejo. Imeli bodo čas do vključno ponedeljka, da se vrnejo. V nasprotnem primeru bodo morali v karanteno.
"To smo storili, da omogočimo bolj razpršeno vračanje čez vikend. Vse pozivamo pa, da ne čakajo na ponedeljek. Ker bi lahko zaradi kolon zamudili polnočno uro in padli na torek in v karanteno," je dopustnike pozval notranji minister Aleš Hojs.
Zdaj imajo dve možnosti. Ali preslišijo pozive slovenskih oblasti in počakajo do izteka dopusta. V tem primeru bodo morali v karanteno in tvegajo morebitne sankcije delodajalcev. Ali pa prekinejo dopust, ostanejo brez denarja in se odpravijo na pot domov. Večina bo zagotovo izbrala drugo možnost.
V nadaljevanju smo zbrali odgovore na nekatera ključna vprašanja:
Koliko prebivalcev Slovenije je trenutno na Hrvaškem?
Po zadnjih informacijah na Hrvaškem dopustuje še okoli 160.000 prebivalcev Slovenije. Glede na podatke hrvaških oblasti jih je velika večina, okrog 70 odstotkov, v Istri in na Kvarnerju. Po podatkih Združenja turističnih agencij jih je nekoliko manj, okrog 120.000, od tega 110.000 v lastni režiji.
Kdaj je čas za vrnitev?
Če se želite vrniti, ne da bi morali v karanteno, morate to storiti do vključno ponedeljka. V nasprotnem primeru vas čaka 14-dnevna karantena.
Vam bodo turistične agencije vrnile denar za počitnice, če ste jih že plačali?
Po zakonodaji, ki ureja varstvo potrošnikov, morajo to storiti v štirinajstih dneh. Roki iz interventnih zakonov (dvanajst mesecev), na katere so se turistične agencije sklicevale spomladi, ne veljajo več, saj epidemije v Sloveniji od konca maja uradno ni več.
Boste čez vikend obstali v kolonah?
Zelo verjetno je pred nami vikend prometnega kaosa. "Napovedati, kdaj bodo največje obremenitve, ni mogoče, saj gre za novonastali položaj in izvajanje izrednih ukrepov na meji, ki jih do sedaj še ni bilo," so pojasnili na Prometno-informacijskem centru. Obremenjeni bodo vsi mejni prehodi. Največ prometa bo predvidoma:
- na gorenjski avtocesti med predorom Karavanke in Ljubljano;
- na primorski avtocesti in hitri cesti med Ljubljano in Koprom, Izolo;
- na štajerski in podravski avtocesti med mejnima prehodoma Šentilj in Gruškovje;
- na dolenjski avtocesti med Ljubljano in mejnim prehodom Obrežje;
- na vseh cestah, ki vodijo k večjim mejnim prehodom s Hrvaško.
Ali boste izgubili službo, če ste morali v karanteno, ker ste ostali na Hrvaškem?
Ne. Zgolj to, da je bila zoper zaposlenega odrejena karantena, samo po sebi ne pomeni razloga za prenehanje delovnega razmerja oziroma izredno prekinitev pogodbe o zaposlitvi, poudarja Andrej Zorko z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Čeprav bi lahko posamezni delodajalci odrejeno karanteno izkoristili za odpoved zaposlenemu, ki jim ni po godu, bi bilo to nezakonito. Delodajalec namreč ne sme delavcu odrejati, kaj bo počel v prostem času. Lahko mu odsvetuje potovanje v državo na rumenem ali rdečem seznamu, ne more pa mu tega prepovedati ali pa ga zaradi tega sankcionirati.
Ali zaposlenemu v tem primeru pripada nadomestilo?
Če je delavec na Hrvaško odšel v času, ko je bila ta še na rumenem seznamu, in se vrne, ko je že na rdečem seznamu, zato je zanj odrejena karantena, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, mu pripada 80 odstotkov nadomestila plače, poudarja Zorko. Gre za strošek, ki ga delodajalcu v celoti povrne država. Če bi delavec odšel na Hrvaško zdaj, ko je že na rdečem seznamu, pa mu ob vrnitvi in odrejeni karanteni ne pripada nadomestilo.
Zakaj karantena v Sloveniji traja dlje kot drugod?
Vodja vladne strokovne skupine Bojana Beović je včeraj pojasnila, da bo v Sloveniji veljala 14-dnevna karantena, ne glede na to, da se nekatere države, kot je Avstrija, odločajo za krajše časovno obdobje. "Res je, da je inkubacijska doba krajša v nekaterih mlajših skupinah ljudi, medtem ko je pri starejših tudi daljša od štirinajstih dni. Tako da strokovnega razloga zaenkrat za krajšanje karantene ni," je pojasnila. V Avstriji so se recimo odločili, da bodo morali imeti dopustniki iz Hrvaške negativen test na novi koronavirus, ki ne bo starejši od 72 ur, ali pa ga bodo morali opraviti v 48 urah.
Zakaj oseba v karanteni ne sme iti na test po tednu dni?
Beovićeva za to navaja dva razloga. Prvič, da posameznih okužb ne bi zaznali, saj bi lahko izbruhnile pozneje. In drugič, da je treba gospodarno ravnati s testi. "Pri nas je dovolj testov za tisto, kar je res potrebno, ampak še vedno so to dragoceni viri, ki jih moramo usmerjati tja, kjer so res potrebni," je poudarila. Toda po naših informacijah laboratoriji, ki jemljejo brise, v zadnjih tednih niso beležili pomanjkanja testov. V Sloveniji je bilo sicer do danes opravljenih 147.091 testov, največ v marcu, aprilu in začetku julija. V zadnjih tednih se je število dnevnih testov, opravljenih med tednom, gibalo od 700 do 1200.
Vlada je določila tudi precej izjem, več kot 20. Za nekatere bo namesto karantene potreben covid-19 test. Denimo športniki, ki potujejo na Hrvaško za tekmovanja na najvišji ravni. Izjeme so še osebe z neodložljivimi obveznostmi, zdravstvenimi posegi, dnevni migranti. Lastniki parcel in plovil na Hrvaškem bodo imeli možnost, da zapustijo Slovenijo in opravijo najnujnejše, a se morajo v 48 urah vrniti.
Je večina novih okužb res uvoženih?
Pravzaprav ne. Čeprav so to v zadnjih dneh poudarjali predstavniki vlade, tega številke ne potrjujejo. Med 26. julijem in 16. avgustom je bilo potrjenih 342 novih primerov okužb, od tega je bilo uvoženih 124, torej 36 odstotkov.
V tednu med 10. in 16. avgustom, ko je vlada začela napovedovati karanteno za prihode s Hrvaške, je bilo novih okužb 174, od tega 80 uvoženih, torej manj kot polovica. 64 teh uvoženih okužb je prišlo s Hrvaške, še 22 okužb pa je povezanih s temi uvoženimi primeri. Včeraj je bilo od 43 novih primerov po dosedanjih ugotovitvah epidemiologov uvoženih 14, torej približno tretjina.
Bo vlada razglasila epidemijo?
Ko je 12. marca takratni minister za zdravje Aleš Šabeder razglasil epidemijo, je bilo v Sloveniji 131 aktivnih primerov okužbe. Danes je aktivnih primerov že skoraj dvesto več. Kljub temu ponovna razglasitev epidemije po naših informacijah ni realna možnost, saj rast števila okužb ni eksponentna in je za zdaj pod nadzorom. Obenem danes o COVID-19 in preventivi vemo več kot marca. Jeseni ponovna razglasitev epidemije ob naglem poslabšanju stanja ni izključena.
Bi lahko vlada preprečila uvrstitev Hrvaške na rdeči seznam?
Ne. Pravila, ki določajo, kdaj se tuja država uvrsti na rdeči seznam, so bila z vladnim odlokom določena že sredi junija. Temeljijo na kriterijih Evropskega centra za nalezljive bolezni. To se zgodi, ko v zadnjih 14 dneh potrdijo 40 novih primerov okužb na 100.000 prebivalcev. Na Hrvaškem so se številke začele naglo povečevati v četrtek prejšnji teden, v zadnjih osmih dneh so zabeležili skoraj 1500 novih potrjenih okužb, največ danes, kar 255. Kritično mejo so po pričakovanju presegli včeraj.
Res pa je, da se število primerov COVID-19 na Hrvaškem zelo razlikuje glede na regije. Daleč najslabša epidemiološka slika je v kopenskem delu Dalmacije in v vzhodni Slavoniji, sledi Zagreb. Daleč najboljša pa je v Istri in Kvarnerju, kjer dopustuje večina Slovencev. Vlada bi se lahko tako odločila za regionalne omejitve, enako kot Nemčija, ki je danes na rdeči seznam uvrstila le dve dalmatinski županji.
Koliko ljudi je trenutno v bolnišnici zaradi COVID-19?
17, kar je sto manj kot na vrhuncu epidemije.
So mladi res krivi za veliko večino okužb?
Ne. Med 5. in 19. avgustom smo v Sloveniji beležili 328 novih okužb. Le približno polovica odpade na mlade med 15. in 34. letom starosti. V generaciji, stari med 15 in 24 let, ki verjetno največ časa preživi na zabavah, se je v tem obdobju okužilo 98 oseb, kar je manj kot 30 odstotkov vseh. Še 73 okužb beležimo v starosti med 25 in 34 let.
Res pa je, da se je delež mladih povečal po 10. avgustu. V obdobju med 10. in 19. avgusta je presegel 55 odstotkov. To bi lahko pojasnilo, zakaj se je kljub rasti okužb v Sloveniji število obolelih, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, celo za tretjino znižalo.
