Varuh kapitalskega trga tik pred zdajci: Ne smete kupiti delnic NLB!

Pri prodaji Nove Ljubljanske banke (NLB) se utegne ponoviti 11 let stara zgodba Nove KBM, a s pomembno razliko. Medtem ko se tujim finančnim skladom obeta lep zaslužek z morebitno hitro preprodajo delnic, pa teh ne smejo kupovati pokojninski skladi, ki so lastniško povezani z državo. Zakaj ne?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
sreda, 7. 11. 2018, 04:00


Necenzurirano prenos
NLB
STA

Konec leta 2007 je država prodala 49 odstotkov delnic Nove KBM, druge največje slovenske banke. V javni prodaji so delnice prodajali posameznikom, ki so takrat stali v vrstah za nakup delnic, in institucionalnim vlagateljem (skladom). Ti so že v dneh po nakupu delnice, ki so takrat hitro rasle, preprodali in pri tem ustvarili lepe zaslužke.

Danes, 11 let pozneje, država na enak način prodaja od 50 do 75 odstotkov delnic NLB:

  1. Tudi zdaj jih ponuja v javni prodaji, v kateri lahko sodelujejo tuji skladi in domače fizične osebe, ki te dni pred poslovalnicami ne stojijo v vrstah.
  2. Tudi pri NLB se na veliko govori o špekulantih, ki ob začetku trgovanja z delnicami računajo na kratkoročne dobičke.

Kljub temu med letošnjo prodajo največje slovenske banke in tedanjo prodajo Novo KBM obstaja pomembna razlika. Delnic NLB namreč ne smejo kupovati pokojninski skladi, ki so kakorkoli povezani s slovensko državo.

Upokojenci
Upokojenci
/

Kaj pravi ATVP

To je razvidno iz mnenja, ki ga je v teh dneh izdala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), varuh kapitalskega trga, in poslala enemu od upravljavcev pokojninskih skladov. V njem je zapisala, da delnic NLB ne smejo kupovati družbe, ki so v najmanj petinski lasti države, saj gre za banko, ki je še v stoodstotni državni lasti.

Čeprav so na ATVP poudarili, da so "zgolj podali mnenje", gre dejansko za prepoved. Pri tem se je agencija namreč oprla na zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) iz leta 2012. Ta pokojninskim družbam, zavarovalnicam in drugim, ki upravljajo pokojninske sklade, prepoveduje sklepanje poslov s povezanimi osebami, v tem primeru torej z državo. Odgovor ATVP v celoti objavljamo v okvirju.

Miloš Čas, direktor ATVP
Miloš Čas, direktor ATVP
ATVP
Prepoved nakupa se tako nanaša tudi na pokojninske sklade, ki jih upravljajo družbe v lasti Zavarovalnice Triglav, Modre zavarovalnice, Kapitalske družbe (Kad), zavarovalniške skupine Sava ...

Res je, da isti zakon dopušča možnost izjem. Pokojninski skladi, povezani z državnimi družbami, bi lahko delnice NLB kupili v primarni javni prodaji (IPO). A aktualna prodaja največje državne banke ni primarna, ampak sekundarna javna prodaja (SPO). NLB namreč ne prodaja delnic, ki bi jih izdala na novo, temveč država kot njen lastnik na trgu prodaja že izdane delnice.

Kad: Delnic NLB ne bomo kupovali, ker jih ne smemo

Če bi se v Triglavu, Kadu in drugih družbah kljub "mnenju" ATVP odločili za vplačilo delnic NLB, bi jih lahko doletela visoka globa in celo odredba za prisilno prodajo delnic.

V Zavarovalnici Triglav zadeve včeraj niso komentirali. V Kadu, ki ga vodi Bachtiar Djalil, pa so nam potrdili, da njihov zaprti sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ) ne bo kupoval delnic NLB.

Bachtiar Djalil, prvi mož Kada
Bachtiar Djalil, prvi mož Kada
STA
"Zakon prepoveduje sklenitev pravnega posla, katerega predmet je ali bi postal naložba pokojninskega sklada, ki ga upravlja, z osebo, ki je povezana z upravljavcem pokojninskega sklada," so pojasnili na Kadu: "Ker predstavlja Republika Slovenija kot edina delničarka s Kadom kot upravljavko sklada povezano osebo, bi bil nakup delnic NLB od Republike Slovenije na račun SODPZ prepovedan posel."

Delnic NLB zaradi pravil o državnih pomočeh za svoj račun ne bo kupoval niti matični Kad.

Za družbe za upravljanje oziroma vzajemne sklade sicer ta prepoved velja že od začetka tega tisočletja.

Kaj pomeni prepoved nakupov delnic NLB

Vse naštete družbe so že tradicionalno med največjimi kupci obveznic, delnic in drugih vrednostnih papirjev v Sloveniji. Upravljajo in plemenitijo namreč več sto milijonov evrov premoženja zavarovancev.

Toda prepoved kupovanja delnic NLB bi lahko zanje oziroma za državo pomenila dvojni udarec:

- ob morebitni poznejši rasti delnic tečaja NLB, ki jo napovedujejo nekateri, bodo izgubili priložnost za donose. Cenovni razpon delnice NLB v aktualni prodaji znaša od 68 do 88 odstotkov knjigovodske vrednosti. Ocene o tem vrednotenju so zaradi ohlajanja tečajev bančnih delnic različne. Trenutni borzni tečaji delnic nekaterih največjih bank (Deutsche Bank, Unicredit) znašajo od 25 do 40 odstotkov knjigovodske vrednosti. Spet drugi, recimo belgijski KBC, se gibljejo pri okrog 100 odstotkih.

- država, ki bo v NLB za zdaj obdržala najmanj 25 odstotkov delnic, je s tem dokončno izgubila vzvode za posredni lastniški vpliv, ki bi ga lahko uveljavljala prek družb v njeni lasti.

Zagata državnih pokojninskih skladov

Prvotni namen zakonskega člena, zaradi katerega Triglav, Kad in preostale družbe zdaj ne smejo kupovati delnic NLB, je bil varovalne narave, namenjen preprečevanju zlorabe pri upravljanju sredstev.

A zdaj so v zagati. Pokojninski skladi morajo namreč po zakonu zavarovancem zagotavljati zajamčeni donos, pri čemer se je večina odločila, da bo v pokojninskih načrtih zagotovila celo višje donose. Velik del naložb imajo zaradi tega v varnejših domačih in tujih državnih obveznicah.

Hranilnik, varčevanje, denar
Hranilnik, varčevanje, denar
Thinkstock
Že pred časom so se znašle pred oviro, ki jo stežka premagujejo. Nabor naložb, ki bi jim omogočal ustrezno donosnost, a zmerno tveganje, je zelo omejen. V začetku letošnjega leta smo bili priča rekordno nizkim, pogosto celo negativnim, donosom depozitov in obveznic.

V okolju nizkih obrestnih mer, vendar ob sorazmerno visoki zajamčeni donosnosti, pa je mogoče zahtevane donosnosti dosegati le s prevzemanjem višjega tveganja. Zato se skladi vse pogosteje odločajo za vlaganje v nepremičnine in druge tako imenovane alternativne naložbe.

Odgovor ATVP

"V zvezi z nakupom delnic NLB v lasti Republike Slovenije s strani pokojninskih skladov je Agencija za trg vrednostnih papirjev zgolj podala mnenje v zvezi s prvim odstavkom 278. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki določa, da upravljavec pokojninskega sklada ne sme, če zakon ne določa drugače, skleniti pravnega posla, katerega predmet je ali bi postal naložba pokojninskega sklada, ki ga upravlja:

1. z osebo, ki je povezana z upravljavcem pokojninskega sklada;

2. s skrbnikom, ki za pokojninski sklad opravlja skrbniške storitve.

Posledično to v konkretnem primeru pomeni, da upravljavec pokojninskega sklada, ki je povezan z Republiko Slovenijo, z Republiko Slovenijo za račun pokojninskih skladov ne sme sklepati poslov nakupa delnic NLB."

Članek prvotno objavljen na strani siol.net