V domačih poslovnih krogih še vedno odmeva novica o spremembi na čelu telekomunikacijskega operaterja T-2. Jure Valjavec, ki je bil predsednik poslovodstva od leta 2015, je namreč včeraj odstopil s položaja. Razlogov za njegovo odločitev v T-2 niso razkrili. Sporočili so le, da so na Valjavčev položaj imenovali Roberta Erzina, dosedanjega člana poslovodstva, pristojnega za razvoj.
Toda po informacijah iz več virov ima Valjavčev nenadni odhod drugo ozadje. Povezan je namreč z dolgoletnim sporom s Slovenskim državnim holdingom (SDH), ki usodo T-2 že nekaj časa postavlja v negotov položaj. Pri vprašanju, kako ga rešiti, naj bi namreč Valjavec prišel navzkriž z lastnikom T-2 Jurijem Krčem.
V jedru tega spora je za 120 milijonov evrov vrednih posojil, ki jih je družba pred več kot desetletjem od državnih bank dobila za izgradnjo optičnega omrežja. V T-2 vztrajajo, da velik del tega denarja nikoli ni prišel na njihov račun, temveč je "izginil neznano kam". Družba sicer v bilancah izkazuje za dobrih 50 milijonov evrov obveznosti do države, ki jih izpodbija na sodišču. Medtem v SDH vztrajajo, da mora družba poplačati celotni dolg.
Preberite še:
Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira vse rekorde - z zdravniki iz javnih bolnišnic
Pogovori z državo v slepi ulici
Po naših informacijah v pogovorih o rešitvi spora mimo sodišča v zadnjih mesecih ni prišlo do pomembnejših premikov. Kot smo izvedeli, so bili v T-2 pripravljeni državi plačati dobrih 50 milijonov evrov. To je več deset milijonov evrov manj od pričakovanj SDH, ki je terjatev do T-2 podedoval od nekdanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke.
V tem času naj bi se v pogovore skušalo vključiti več znanih imen iz domačega poslovnega sveta in lobistov, ki so si prizadevali zbližati strani. Valjavec se včeraj na naše klice in SMS-sporočila ni odzval.
V T-2, ki je bil v zadnjih letih tesno povezan z vrhovi stranke NSi, so sicer v času prejšnje vlade že imeli pripravljeno rešitev za dolžniške težave. V igri je bila prodaja posojil prijateljskemu kupcu, a je posel prehitela zamenjava oblasti. Vodstvu T-2 zato ni preostalo drugega, kot da poskuša doseči dogovor z SDH.
Toda pogajanja s krovnim upravljalcem državnega premoženja, ki ga vodi Žiga Debeljak, so po več mesecih očitno zašla v slepo ulico. Poleg tega so se zaostrili odnosi s Telekomom Slovenije, ki je hkrati eden ključnih partnerjev in konkurentov. V T-2 tako znova tožijo Telekom Slovenije, tokrat zaradi zavarovanja pogodb, vrednost zahtevka pa znaša 59 milijonov evrov.
Preberite še:
Večni so le davki, smrt, Mes na SŽ in Slapar na Triglavu
Med financerji ni več Triglava in Boscarola
T-2 je v lasti družbe Garnol, ki jo lastniško obvladuje Jurij Krč. Gre za tretjega največjega operaterja v državi, ki enako kot Telekom Slovenije in Telemach ponuja vse storitve na lastnem omrežju. Leta 2022 je po podatkih ebonitete.si dosegel 111 milijonov evrov prihodkov, ob tem pa ustvaril minimalnih 27 tisoč evrov dobička. Rezultati za lani še niso znani, po navedbah T-2 pa je bilo "poslovanje v letu 2023 uspešno in izkazuje dobiček".
Ravno v teh dneh so v T-2 poplačali imetnike komercialnih zapisov v vrednosti 28,5 milijona evrov. Hkrati so začeli izdajati novo serijo zapisov v podobni vrednosti. Prvi krog vpisa se je že končal, drugi pa traja do 22. maja. Koliko novega dolga so zbrali, še ne želijo razkrili.
Toda zaupanje v T-2 je izgubil eden od večjih upnikov, ki prihaja iz državnega gospodarstva. Med tistimi, ki bodo kupili novih komercialnih zapisov, namreč ne bo več državne Zavarovalnice Triglav, ki je bila do zdaj ena večjih imetnic teh vrednostnih papirjev. To je presenetljivo tudi zaradi dejstva, da T-2 in Triglav poslovno sodelujeta. Zdaj že nekdanji šef T-2 Jure Valjavec pa je od leta 2021 član nadzornega sveta Triglava.
Poslovni rezultati T-2
Po naših informacijah naj bi v ponovni nakup neuspešno prepričevali tudi enega od najbogatejših Slovencev Iva Boscarola, ki je pred tem kupil večjo količino komercialnih zapisov. Med njihovimi imetniki pa naj bi ostajali dosedanji največji upniki: Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP), Nepremičninski sklad PIZ ...
T-2 se sicer že nekaj časa financira tudi na sivem trgu, pri zasebnih vlagateljih, ki pričakujejo bistveno višje obrestne mere. Po naših podatkih so si osem milijonov evrov izposodili od konzorcija vlagateljev, v katerem je največja družba Glen v lasti Bojana Papiča, nekdanjega prvega moža Lesnine. Štiri milijone evrov pa so dobili od Alexa Luckmanna, nekdanjega direktorja in solastnika škofjeloške družbe Filc. Toda pri tem gre le za kratkoročno financiranje.
Revizor opozarja na dolgove T-2
Še iz časov, ko so po vsej državi gradili lastno omrežje, imajo v T-2 (pre)visoke dolgove. Poskušali so se reševati s prisilno poravnavo in njihovim odpisom. Toda pred dobrim letom dni so še vedno imeli za kar 114 milijonov evrov finančnih obveznosti. Od tega je kar 96 milijonov evrov kratkoročnih, kar pomeni, da so zapadle in bi jih morali poravnati v lanskem letu.
Zaradi tega je pod vprašajem nadaljnji obstoj T-2. Ta je že lani dobil revizorjevo opozorilo o pomembni negotovosti o sposobnosti, da nadaljuje kot delujoče podjetje. Prevedeno: v primeru izgubljenega sodnega spora z SDH nima dovolj denarja na računu za plačilo omenjenega dolga, kaj šele vseh preostalih obveznosti.
Drugačnega mnenja je poslovodstvo T-2. To vztraja, da bodo brez težav poplačali ves dolg. Ta namreč vključuje:
- 26 milijonov evrov komercialnih zapisov, ki jih refinancirajo, sčasoma pa jih nameravajo nadomestiti z dolgoročnim financiranjem,
- slabih 30 milijonov evrov dolga do povezanih oseb, večina tega iz prisilne poravnave. Dogovorjeno je, da se poplačajo za vsemi drugimi ali pa so namenjene za konverzijo v kapital družbe,
- kot rečeno, dobrih 50 milijonov evrov znašajo sporne obveznosti do SDH. Teh T-2 ne sme poravnati, dokler ne bo ugotovljeno, kolikšne sploh so. Zavarovane so sicer z delom omrežja. Ko bo to unovčeno, bodo ugotovili, v kolikšnem delu je dolg nezavarovan in bo nanj učinkovala prisilna poravnava.
Preberite še:
Matozova ekipa s prodajo "paketa NSi" prehiteva Golobovo vlado
T-2: Imamo dovolj premoženja za prodajo
Četudi bi morali SDH plačati celotni prej omenjeni znesek, pa v T-2 zagotavljajo, da imajo dovolj premoženja, ki ga lahko prodajo, ali pa poplačilo financirajo iz bodočih denarnih tokov.
Toda te načrte jim lahko prekrižajo težave drugih podjetij v poslovnem imperiju Jurija Krča. Julija lani sta v stečaju končali Krčevo podjetji Rešet in Ekol. Čeprav sta imeli v primerjavi z Garnolom, ki je osrednja Krčeva družba, majhne prihodke, pa sta tesno povezani s T-2. Ta je namreč v stečaju Rešeta prijavil za več kot osem milijonov evrov terjatev, v stečaju Ekola pa za okoli štiri milijone evrov terjatev. Večine tega denarja T-2 ne bo dobil nazaj.
Podobno se obeta še najmanj dvema Krčevima podjetjema. Blokirane račune ima tako Gratel kot Lokainvest, ki sta v preteklosti gradila omrežje T-2. Ali in koliko imata trenutno obveznosti do T-2, ni znano.
