Pop TV in Kanal A pod lupo: varuh konkurence preverja TV oglaševanje

Na javni Agenciji RS za varstvo konkurence (AVK) so se odločili, da opravijo raziskavo trga televizijskega oglaševanja v Sloveniji.

Na podlagi spremljanja trga so namreč zaznali značilnosti, ki terjajo analizo, če na trgu prihaja do omejevanja ali izkrivljanja konkurence. Čeprav je že dolgo časa znano, da veliko večino oglasov pobere največja televizijska hiša Pro Plus, izdajateljica programov Pop TV in Kanal A, na AVK poudarjajo, da raziskava ni usmerjena proti konkretnemu podjetju.

Zdaj bodo na AVK, ki ga vodi Andrej Matvoz, zbirali informacije o tem, kako deluje televizijsko oglaševanje – kdo oglašuje, kdo prodaja oglase, po kakšnih cenah in kako potekajo dogovori. Na ta način bodo pridobili nov, svež pogled nad delovanjem trga. Preverili bodo, ali je ta pošten in konkurenčen. Če ugotovijo, da nekdo krši pravila, torej preprečuje oglaševanje, pa ga lahko na AVK kaznujejo.

Preberite še:
Prodaja T-2 je začetek spopada Šolaka in čeških lastnikov Pop TV

Zadnja analiza trga iz leta 2013 razkrila nepravilnosti

Agencija je na podlagi lastnega spremljanja trga oglaševanja in pridobljenih informacij zaznala tržno-strukturne značilnosti, ki upravičujejo preverbo stanja, zato se je odločila, da opravi raziskavo trga.

Trg televizijskega oglaševanja je sicer že bil predmet presoje pred več kot desetletjem. Aprila 2013 je tako AVK ugotovila, da je družba Pro Plus zlorabila prevladujoči položaj zaradi ponujanja ugodnejših pogojev oglaševanja tistim oglaševalcem, ki imajo višji oglaševalski delež v družbi.

Zaradi zlorabe prevladujočega položaja je agencija Pro Plusu izrekla skoraj pet milijonov evrov globe, a je sodišče nato postopek proti eni najpomembnejših medijskih družb v državi ustavilo in globo razveljavilo.

Glede na časovni odmik od takratnega dogajanja je agencija zdaj ocenila, da je smiselno ponovno preveriti trenutno strukturo in ravnanja udeležencev na trgu. Odsotnost novejših podatkov, skupaj z znaki potencialne vezanosti naročnikov in zaznano odsotnostjo tržne dinamike, ter dejstvo, da je bil trg že v preteklosti predmet obravnave v postopku pred agencijo, po oceni AVK tako predstavljajo okoliščine, ki utemeljujejo izvedbo nove sektorske raziskave.

Preberite še:
Kdo želi kupiti (ne)sojenega lastnika POP TV?

Bo prevzem T-2 dobil zeleno ali rdečo luč?

Kot rečeno, na AVK izrecno poudarjajo, da raziskava ni usmerjena proti konkretnemu podjetju, na primer hiši Pro Plus. Toda do odločitve zanjo prihaja ravno v času, ko presojajo o Telemachovem prevzemu operaterja T-2.

Ta posel bo temeljito spremenil razmerja na dveh trgih: telekomunikacijskem in televizijskem. S prodajo T-2, če jo bo potrdil AVK, bi se tudi v Sloveniji začel spopad med skupino United Group, ki je v lasti britanskega sklada BC Partners, in češkimi lastniki Pop TV.

S prodajo T-2 bi bilo namreč obdobja, ko so telekomunikacijski trg obvladovali štirje veliki igralci, nepreklicno konec. Ostali bi le še trije: ob združenem Telemachu in T-2 še državni Telekom Slovenije in A1, pri čemer bo po novem najpomembnejši prvi.

Operaterji so ključni za poslovanje televizij, saj jim s plačevanjem nadomestila za prenašanje programov oziroma kabelsko retransmisijo zagotavljajo ključni vir prihodkov. Za kako veliko denarja gre, lepo ponazorijo naslednje številke. Po naših podatkih je imel Telekom Slovenije kot največji operater v zadnjih letih sklenjenih več kot sto pogodb za plačevanje. Med letoma 2019 in 2022 je za kabelsko retransimisijo skupaj plačal več kot 80 milijonov evrov.

Preberite še:
Šolak bi kupil T-2, ki se rešuje pred stečajem. Pomaga mu vplivna lobistka

United bi se lahko postavil po robu Pro Plus

Največji del tega denarja dobi družba Pro Plus, izdajateljica Pop TV in Kanala A, ki je v lasti češke skupine PPF. Za paket njenih programov ji Telekom Slovenije mesečno plačuje tri evra nadomestila za priključek. To ob 170 tisoč Telekomovih uporabnikih letno znese dobrih šest milijonov evrov, kar je dobra polovica lanskega dobička Pro Plusa. K temu gre prišteti še nadomestila, ki jih družbi plačujejo ostali operaterji.

Toda s Telemachovim prevzemom T-2 bi lahko Pro Plus dobil precej bolj težavnega sogovornika. Telemach bi imel v tem primeru precej večjo pogajalsko moč kot zdaj. Kot operater, ki obvladuje skoraj 40 odstotkov priključkov, bi lahko Pro Plusu sam postavljal pogoje za višino nadomestila. To bi Pro Plus pahnilo v položaj, ki ga zaradi svojega dominantnega položaja na trgu, na katerem dobi daleč največji del oglaševalskega kolača, ni vajen.

Tudi sicer United Group nikoli ni skrivala želje, da bi imela v Sloveniji lastno televizijo. Njena prva tarča je bil leta 2017 prav Pro Plus, a za nakup ni dobila soglasja varuha konkurence.

Preberite še:
Pečečnik od države zahteva milijone. A sodišče ga je enkrat že zavrnilo.