V letu dni trajanja zdravniške stavke so eno od glavnih orožij, ki ga zdravniške organizacije uporabljajo pri ustvarjanju javnega mnenja, opozorila o begu zdravnikov v tujino.
"Stanje je nevdržno," je večkrat govoril predsednik sindikata Fides Damjan Polh. Svaril je pred množičnim odhodom zdravnikov v tujino, saj da so tam "spoštovani in dobro plačani".
"Zdravnice in zdravniki imamo dovolj, mnogi odhajajo in bojimo se, da bodo odhodi kmalu bistveno bolj množični," so lani spomladi v skupni izjavi zapisali v Fidesu, zdravniški zbornici in skupini Mladi Zdravniki Slovenije. Ista zgodba se zdaj ponavlja ob sprejemanju zakonodaje, ki bo omejila samoplačniško popoldansko delo zdravnikov pri zasebnikih.
Toda katastrofične informacije o množičnih odhodih zdravnikov v tujino med stavko ne držijo. Čeprav natančnega števila zdravnikov, ki delajo v tujino, v Sloveniji ne beleži nihče, pa se je pri tej oceni mogoče zanašati na podatke iz več drugih virov.
Eden teh je zdravniška zbornica. Ta namreč zdravnikom izdaja potrdila o dobrem imenu, ki ga nekateri delodajalci v tujini zahtevajo kot pogoj za zaposlitev. Leta 2024 je zanj zaprosilo 189 slovenskih zdravnikov in zdravnikov. To je le 14 več kot leta 2023 in daleč od rekordnega leta 2021, ko je zbornico za takšno potrdilo zaprosilo kar 311 zdravnikov.
Iz teh podatkov je mogoče razbrati, da Fidesova stavka in gluha ušesa vlade Roberta Goloba za njihove zahteve slovenskih zdravnikov ni pognala v množični beg čez mejo. Kaj vse še razkrivajo podatki o številu, odhodih in prihodih zdravnikov v Sloveniji?
Preberite še:
Zakaj so eni zdravniki na nogah? Ker ne bodo več smeli delati še v petih zasebnih klinikah.
Koliko slovenskih zdravnikov dela v Avstriji
Na zdravniški zbornici, ki jo vodi Bojana Beović, so nas posebej opozorili, da pridobitev potrdila o dobrem imenu pred zaposlitvijo v tujini ni obvezna. "To pomeni, da številni zdravniki v postopku zaposlitve v tujini tega dokumenta morda sploh ne potrebujejo. Podatek o izdanih potrdilih tako ne predstavlja natančnega števila zdravnikov, ki so odšli delat v tujino, temveč zgolj enega od posrednih kazalnikov," so nam pojasnili.
Toda število potrdil vendarle nakazuje na določene trende:
1) Še leta 2019, ko je ministrstvo za zdravje vodil Aleš Šabeder, je zbornica izdala 227 potrdil.
2) To število se je krepko povečalo sredi mandata tretje vlade Janeza Janše, ki je bila politično in ideološko zelo blizu zdravniškim organizacijam.
3) Leta 2023, ko je bila na oblasti vlada Roberta Goloba, pa se je skoraj prepolovilo.
Te podatke smo primerjali še s podatki iz Avstrije, kamor po zatrjevanju zdravniških organizacij odhaja največ zdravstvenega osebja iz Slovenije. Tam so v letu 2021 beležili skoraj 40-odstotno povečanje števila zdravnikov iz Slovenije, nato je to upadlo. Leta 2023 je v Avstriji po podatkih tamkajšnje zbornice delalo 177 zdravnikov iz Slovenije. To je 17 več kot leta 2022. Pri tem je nekoliko opaznejša rast števila mlajših zdravnikov, ki tam opravljajo specializacije.
Preberite še:
Lepo je biti ortoped: če obupate v čakalni vrsti, vas jutri pregledajo za 100 evrov
Tudi družinskih zdravnikov več kot leto dni nazaj
Da je odhodov diplomiranih zdravnikov precej manj od pričakovanj, je že pred časom ugotavljala tudi analiza, ki jo je za strateški svet za zdravstvo pripravil statistični urad (Surs).
Iz dokumenta, ki ga je prvi pridobil Dnevnik, je razvidno, da je med letoma 2017 in 2021 dohodek iz tujine iz zaposlitve, samozaposlitve ali od pogodbenega dela prejemalo le trinajst od skupaj 1874 mladih zdravnikov in zobozdravnikov, ki so v tem obdobju končali študij. To je manj kot odstotek vseh.
Zelo podobna so razmerja na področju družinske medicine. Leta 2019 je zbornica izdala 18 potrdil o dobrem imenu, v rekordnem letu 2021 pa 25. V letih 2023 in 2024, ko so zdravniške organizacije opozarjale na preobremenjenost in podplačanost družinskih zdravnikov, pa je zbornica izdala po štiri potrdila.
Za primerjavo: v omenjenih dveh letih se je v zbornico včlanilo 25 tujih družinskih zdravnikov. V Slovenijo so prišli iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške in Severne Makedonije.
Preberite še:
"Čakalne vrste so umetno ustvarjene, da cvetijo zasebne klinike" #video
V zdravstvu dela več zdravnikov kot kadarkoli
Tudi zato se število družinskih zdravnikov v zadnjem letu dni praktično ni spremenilo. Po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) jih je bilo v začetku februarja 2024 natanko 1.407, v začetku januarja letos pa trije več, torej 1.410. Pri tem je potrebno upoštevati tudi upokojitve ter prihode iz tujine in nove zaposlitve diplomantov.
Oktobra lani je bilo po podatkih portala plač v javnem sektorju zaposlenih kar 7.679 zdravnikov in zobozdravnikov, ki so v povprečju prejeli 5.097 evrov bruto plače. Številka je višja tako v primerjavi z oktobrom 2023 (7.587), kot tudi z januarjem 2024 (7.602), ko se je uradno začela stavka.
Enako je razvidno iz evidenc ZZZS, kjer podrobno beležijo podatke o storilnosti vseh zdravstvenih delavcev, tudi tistih, ki so zaposleni oziroma delajo pri koncesionarjih:
- tako je novembra v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti, torej v ambulantah, delo opravljalo nekaj več kot 4800 zdravstvenih delavcev. Decembra lani jih je delalo okoli 4700, torej dobrih sto manj.
- podobno je v bolnišnični dejavnosti, kamor spadajo tudi operativni posegi. Tam je novembra delalo okoli 3400 zdravstvenih delavcev, decembra lani pa 3370. Njihovo število se je torej v času stavke celo povečalo za nekaj deset.
Preberite še:
Kako je Erik Brecelj pri "dvoživkah" nalil čistega vina Bojani Beović
