Nekdanja vlada Janeza Janše je tik pred zadnjimi volitvami naklonjenost volivcev skušala pridobiti tudi tako, da je obljubila državni denar za projekte, ki so bili v interesu posameznih občin, vladi naklonjenih županov in drugih političnih zaveznikov. S to prakso je nadaljevala tudi po volitvah. Po 24. aprilu jih je serijsko uvrščala v načrt razvojnih programov, krovni dokument, ki izbranim investicijam zagotavlja državno sofinanciranje do leta 2025. To je počela večinoma na dopisnih sejah.
Zdaj se je njeno početje znašlo pod drobnogledom nove vlade Roberta Goloba. Na ministrstvu za finance so tako potrdili, da preverjajo seznam projektov, za katere je Janševa vlada pred in po volitvah rezervirala 1,5 milijarde evrov proračunskega denarja. Na njem se je samo letos znašlo več kot 500 različnih investicij: od izgradnje domov za starejše in energetske sanacije stavb do investicij v zdravstvu in nakupov vojaške opreme. Njihov seznam v celoti objavljamo v okvirju.
Na ministrstvu, ki ga vodi Klemen Boštjančič, tako preverjajo sume, da so se na seznamu znašli tudi številni, več milijonov evrov vredni projekti, ki na njem ne bi smeli biti. Skušali naj bi ugotoviti tudi, kakšna je bila zakonska podlaga nekaterih razpisov, ki so jih država in občine izvedle za posamezne projekte. Že prve informacije pa kažejo, da je Janševa vlada pri izpolnjevanju želja, tempiranem na čas predvolilne kampanje, in uvrščanju projektov v načrt razvojnih programov ubirala bližnjice, ki jih ne bi smela.
Preberite še:
Prihajajo računi za predvolilna darila
So Janševi preslišali opozorila zakonodajne službe?
Tako je nova vlada na včerajšnji seji sprejela sklep, s katerim je ministrstvom in vladnim službam naložila, naj pri vseh projektih, ki sodijo v njihovo pristojnost in bi se letos (so)financirali iz državnega proračuna, preverijo, ali imajo "ustrezno materialno podlago v veljavnih zakonih".
Iz gradiva ministrstva za finance izhaja, da je prejšnja vlada na sezname uvrščala tudi projekte:
- "za katere služba vlade za zakonodajo ni bila pozvana k izdaji mnenja",
- pri katerih "ni imela dovolj časa za kvalitetni pregled gradiv",
- "za uveljavitev nimajo materialne pravne podlage v zakonu, pa so se kljub temu uveljavili".
Na ministrstvu želijo torej izvedeti, ali je Janševa vlada v naglici zaobšla zakonodajo, zaradi česar bi lahko prišlo do nezakonitega izplačevanja sredstev iz proračuna. "Izvršilna oblast (vlada in upravni organi) lahko pravno deluje samo na vsebinski podlagi in v okviru zakona, ne pa tudi na podlagi lastnih predpisov ali pravil," opozarjajo na ministrstvu. "Za zakonito porabo proračunskih sredstev ne zadošča, da so za določen namen v proračunu zagotovljene pravice porabe, pač pa morajo biti spoštovani vsi pogoji, ki so predpisani za porabo teh sredstev, in sicer tako v postopkovnih kot v materialnih predpisih," dodajajo.
Poročila o projektih na ministrstvu pričakujejo do konca tega meseca.
Preberite še:
Za Janšo bliskavice in rdeče preproge, za Goloba mine v proračunu
Denar tudi za Počivalškove podpornike
Že zdaj pa je jasno, da so ministri Janševe vlade hiteli pri odobravanju projektov. Po eni strani zato, da bi lahko še pred volitvami slavnostno polagali temeljne kamne novih domov za starejše in investicij v nove proizvodne objekte. Po drugi pa tudi zato, da bi projekti pravočasno dobili državno sofinanciranje oziroma bi se to zgodilo še pred zamenjavo oblasti - četudi je v proračunu velik primanjkljaj, na obzorju pa je velika energetska kriza.
Poglejmo nekaj primerov. 8. aprila, dva tedna pred volitvami, je vlada na dopisni seji v načrt razvojnih programov uvrstila 10 milijonov evrov vreden razpis za "pomoč podjetjem pri ponovnem zagonu dejavnosti po odpravi omejitev, vezanih na covid-19". Do tega denarja bodo upravičena podjetja iz turistične panoge, pri čemer vrednost subvencije na zaposlenega znaša 6.000 evrov. Rok za oddajo vlog je bil zadnji petek pred volitvami.
Tik pred volitvami se je denar naenkrat našel tudi za projekte, ki so se prej zaradi obsežnosti in omejenosti finančnih virov, pa tudi njihove nedorečenosti, nenehno odlagali v prihodnost. Tako je vlada deset dni pred volitvami v načrt uvrstila dobrih 300 milijonov evrov vreden projekt Gorenjske regijske bolnišnice. To je storila na dopisni seji, pri čemer še vedno ni znano, kje naj bi bila zgrajena nova bolnišnica: v Kranju, na Jesenicah ali v Radovljici.
Na isti dopisni seji je v načrt razvojnih programov uvrstila še negovalni dom za covid-19, ki naj bi ga zgradili na Ptuju. Zadnji delovni dan pred volitvami je v načrt uvrstila gradnjo medgeneracijski dom v Ribnici, kjer je za poslanca kandidiral Jože Tanko (SDS). Tamkajšnja občina je za projekt že januarja začela iskati izvajalca del.
12. maja, dva tedna preden je Golob prisegel kot mandatar, je vlada v načrt uvrstila pet investicij na področju socialnega varstva: v domovih in centrih za starejše v Mariboru, Radovljici, Grosupljem, Lenartu in ljubljanskih Fužinah. Šest dni pozneje, 18. maja, je v načrt uvrstila sofinanciranje žičniških naprav, projekt izgradnje avtocestnega priključka Dragomer in razširitev Bertoške vpadnice v Kopru.
31. maja, v zadnjih urah pred sestopom z oblasti, je Janševa vlada na predlog ministra Zdravka Počivalška v načrt razvojnih programov uvrstila še štiri projekte, za katere bi država porabila 3,5 milijona evrov regionalne razvojne pomoči. Ta denar bi za nove tovarne, dejavnosti in tehnološke prilagoditve prejela tri podjetja: Roto Pavlinjek, Polycom in Merc CNC. Direktor skupine Roto Štefan Pavlinjek se je po informacijah več medijev udeležil ustanovnega srečanja gibanja Povežimo Slovenijo, podjetje Polycom pa je Počivalšek obiskal devet dni pred volitvami.
Isti dan je vlada, takrat pristojna le še za opravljanje tekočih poslov, prostor v načrtu našla še za novogradnjo Gimnazije Šentvid in tri kulturne projekte v Bistri, na Poljanah in v Škocjanu.
Preberite še:
Milijonski dobički veljakov iz Celja na škodo države
Razpisi z vnaprej znanimi zmagovalci?
Na seznamu so se tik pred zdajci znašli tudi večmilijonski projekti, ki so do državnega sofinanciranja prišli prek javnih razpisov. Toda izbor, ki so ga opravili uslužbenci ministrstev, nakazuje, da so bili pripravljeni za vnaprej izbrane projekte.
Tako je podjetje Ocean Orchids iz Dobrovnika, ki je v večinski lasti Romana Ferenčaka in v svojem tropskem vrtu letno vzgoji okoli dva milijona orhidej, od države dobilo dva milijona evrov za sofinanciranje gradnje dveh reinjekcijskih vrtin. S tem si bo zagotovilo celotno potrebo po toplotni energiji iz tega obnovljivega vira. Do denarja je prišlo na javnem razpisu, na katerem je bilo do sedaj edino uspešno.
Na enak način sta do denarja prišli občini Gorenja Vas-Poljane in Škocjan, kjer bodo gradili Kulturni dom oziroma večnamenski dom. Od države pa bosta dobili pet oziroma štiri milijone evrov. V obeh občinah stranki SDS in NSi že tradicionalno uživata veliko podporo. Povsem slučajno sta bili uspešni na javnem razpisu za sofinanciranje novogradnje kulturnih domov, ki ga je februarja letos objavilo ministrstvo za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija (SDS). Obema občinama je podelil po 1,3 milijona evrov, kar je celo več od razpisanih sredstev.
Preberite še:
Še pred zamenjavo direktorice hitijo porabiti covid-19 dobičke
Če zamudijo, izgubijo državni denar
Podobno je bilo v občinah Slovenska Bistrica in Prevalje, kjer so si želeli zgraditi nova plezalna centra. Pri tem jim je pomagala prejšnja vlada, ki je v začetku marca objavila javni razpis, na katerih je želela podpreti ravno dva projekta, od katerih bi vsak prejel po 2,4 milijona evrov. Toda v obeh primerih se je zapletlo pri izbiri izvajalca.
Na Prevaljah so sprva izbrali lokalno podjetje Vertikala-X, ki bi plezalni center naredilo za 4,67 milijona evrov. Naknadno so ugotovili, da so na določena dela pozabili, zato so razveljavili razpis in ga ekspresno ponovili. V drugo je bil ugodnejši konkurenčni ponudnik Lesnina MG. Ko je občina izvedla še pogajanja o ceni, pa je podjetje Vertikala-X spustila ceno s 5,4 na 5,1 milijona evrov in nedavno tudi dobila posel.
Razpis so morali ponavljati tudi v Slovenski Bistrici. Konec lanskega leta so namreč prejeli naugodnejšo ponudbo v višini 3,7 milijona evrov, pri čemer so imeli v proračunu zagotovljenih le 2,3 milijona evrov. V drugo omejitve očitno ni bilo več. Konec maja so namreč izbrali izvajalca, podjetje Makro Gradnje 5, ki bo plezalni center zgradilo za kar 4,8 milijona evrov.
Če bodo želeli priti do denarja, ki jima ga je zagotovila Janševa vlada, bodo morali v obeh občinah pohiteti. Izbrana izvajalca imata po dostopnih podatkih 12 mesecev za dokončanje projekta. Iz razpisnih pogojev je medtem razvidno, da morajo biti dodeljena sredstva porabljena še letos. Zadnji rok za predložitev računa, ki bo podlaga za izplačilo, pa je 22. november, torej že čez dobrih pet mesecev.
Seznam projektov
//////////
