Vlada Roberta Goloba ni naklonjena podaljšanju trenutne regulacije cen pogonskih goriv na bencinskih servisih.
To nam je po včerajšnjem sestanku članov delovne skupine, ki pripravlja ukrepe za boj proti draginji, potrdilo več virov. Način, na katerega je nekdanja vlada Janeza Janše omejila cene pogonskih goriv, je namreč naftnim trgovcem omogočil, da lahko državi izstavljajo odškodninske zahtevke, ki jih bo ta prej ali slej morala plačati. To bi bil velikanski udarec za državni proračun pred jesenjo, ko se bo država po napovedih spopadala z energetsko krizo. Če bi regulacija v sedanji obliki veljala do konca leta, bi se lahko končna vsota zahtevkov naftnih trgovcev do države približala milijardi evrov.
Prve račune naftnih trgovcev je tako država že dobila na mizo. Petrol je zaradi gospodarske škode in izgubljenega dobička v obdobju med 15. marcem in 30. aprila od države zahteval 51,3 milijona evrov. Tudi novi zahtevki so le še vprašanje časa. Poplačilo tega denarja iz proračuna jim je namreč vnaprej zagotovila Janševa vlada. Z uredbo, s katero je mesec dni pred aprilskimi volitvami omejila najvišje cene bencina (1,503 evra na liter) in dizla (1,541 evra), se je namreč zavezala, da bo "določila primerno nadomestilo podjetjem, ki jim ta ukrep povzroča občutno škodo".
Šlo je torej za ukrep, s katerim je Janševa vlada težave z podražitvami pogonskih goriv pred volitvami pometla pod preprogo, račune zanj pa preložila na bodočo vlado. Takoj po volitvah, na katerih je slavilo Gibanje Svoboda, je regulacijo cen pogonskih goriv ukinila. Ponovno jo je uvedla 10. maja – le dan po tem, ko je podoben ukrep napovedal Golob.
Preberite še:
Cene bencina so rekordne tudi zaradi Janševe vlade
Se vrača omejitev marž za naftne trgovce?
V novi vladi zato preučujejo druge možne ukrepe, ki bi nadomestili sedanjo regulacijo cen. Po naših informacijah je eden od teh ponovna omejitev marž naftnih trgovcev, ki jo je jeseni 2020 odpravila prav nekdanja Janševa vlada.
S tem ukrepom je Slovenija kot ena zadnjih držav v Evropi politiko določanja in sporočanja cen v celoti prepustila največjim trgovcem. Nekdanji minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek jim je dovolil, da lahko cene goriv spreminjajo kadarkoli v tednu, ne da bi jih morali javno objavljati pred bencinskimi servisi. Toda slabi dve leti pozneje je jasno, da je šel ukrep najbolj na roke Petrolu in OMV, dvema največjima trgovcema, ki imata v lasti 87 odstotkov bencinskih servisov v Sloveniji. Njuna marža, ki je do takrat znašala osem centov, se je po naših informacijah krepko povečala: na avtocestah celo na 15 centov, v ostalih delih države pa na 12 centov.
Razlika med staro in novo, bistveno višjo maržo se je v celoti prelila v dobičke naftnih trgovcev. Lani je tako Petrol na ravni krovne družbe ustvaril 66 milijonov evrov čistega dobička. To je skoraj 30 milijonov evrov več kot leto dni pred tem. Še bolj povedna je primerjava lanskega poslovanja z letom 2019, ko je Petrol ustvaril enake prihodke (3,5 milijarde evrov), a za približno 22 milijonov evrov nižji dobiček iz poslovanja. Glavni razlog za to je izrazito močan položaj Petrola in OMV na trgu. Vlada namreč ob sprostitvi cen ni sprejela nobenih drugih omejevalnih ukrepov, ki bi zaščitili potrošnike ali olajšali prihod novih igralcev na trg. Ravno nasprotno: junija lani je OMV 120 bencinskih servisov v Sloveniji prodal madžarskemu Molu, ki jih ima že zdaj v lasti 53. To pomeni, da bo duopol dveh največjih trgovcev še močnejši.
Preberite še:
Janševa vlada javnim uslužbencem ukazala: točite gorivo pri Madžarih
Država cenejše gorivo plačuje tudi tujcem
Ali in koliko bi ob ponovni omejitvi znašala najvišja dovoljena marža trgovcev, od česar bo odvisna tudi prodajna cena bencina in dizla, za zdaj ni znano. Toda vsi ukrepi so državo pripeljalo v nenavadni položaj. Na eni strani je z odpravo omejitev marž omogočila visoke dobičke naftnih trgovcev, s čimer je šla najbolj na roko njegovim delničarjem. Na drugi strani je cene goriva z regulacijo, ki jo bo v celoti financiral proračun, znižala bolj, kot so to naredili v drugih državah, ki so se odločile za časovno omejeno znižanje cen.
Slovenija je tako danes otok sredi Evrope, kjer uživamo najnižje cene goriva. Po zadnjih podatkih Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) v naši bližnji soseščini praktično ni države, kjer bi imeli cena goriva nižja od dveh evrov na liter.
- Avstrija: bencin 2,075 evra/liter, dizel 2,052 evra/liter,
- Italija: bencin 2,114 evra/liter, dizel 2,035 evra/liter,
- Madžarska: bencin 2,05 evra/liter, dizel 2,14 evra/liter,
- Hrvaška: bencin 1,79 evra/liter, dizel 1,73 evra/liter,
Delna izjema je torej le Hrvaška, kjer so se ta mesec odločili, da po štirih letih ponovno omejijo marže naftnih trgovcev. Podobno je v državah po Balkanu, kjer je kupna moč bistveno nižja od slovenske. Tako v Bosni in Hercegovini (BiH) danes plačujejo celo več za bencin (1,68 evra/liter) in dizel (1,75 evra/liter). Bencin je cenejši le v Severni Makedoniji (1,43 evra na liter) zaradi znižanja trošarin na gorivo in davka na dodano vrednost.
V tem času je država nakupe pogonskih goriv subvencionirala tudi prebivalcem sosednjih držav. V času regulacije so namreč naftni trgovci zaznali tudi po nekaj deset odstotkov večje povpraševanje na obmejnih črpalkah in petkrat večje povpraševanje tujih tovornjakarjev, ki sicer daleč največ goriva točijo ob avtocestah.
Cene bencina in dizla v državah Evropske unije (podatki na dan 6. junij)
Preberite še:
Janša prehitel Goloba: vrača se regulacija bencina in dizla
Podatki: Slovenija ima najcenejši bencin v EU
Na neobičajno velik razkorak med cenami v Sloveniji in drugod po Evropi kažejo tudi podatki Evropske komisije. Ta tedensko objavlja poročila Weekly Oil Bulletins, iz katerih so razvidne cene goriva z davki in brez njih.
- 18. oktobra 2021, ko so se cene goriva dražile iz dneva v dan, je bilo v Sloveniji potrebno za bencin plačati 1,32 evra, v državah EU pa v povprečju 1,63 evra na liter, torej dobrih 30 centov več. Večino razlike predstavljajo davki. Brez njih bi bencin pri nas stal 64 centov, v državah EU pa 74 centov na liter, torej le deset centov več.
- 14. marca 2022, ko je Janševa vlada prvič uvedla regulacijo goriva, je bilo v Sloveniji potrebno za bencin odšteti 1,5 evra, v EU pa v povprečju že več kot dva evra na liter, torej kar 50 centov več. Brez davkov bi v Sloveniji za bencin plačevali dobrih 80 centov, v EU pa že skoraj 1,1 evra oziroma skoraj 30 centov več.
- 9. maja 2022, ko regulacije v Sloveniji ni bilo več, so domači trgovci z naftnimi derivati že dvignili cene. Razlika v maloprodajni ceni z državami EU je znašala le še 34 centov. Če ne bi upoštevali davkov, pa je bila razlika okoli 16 centov.
- 6. junija 2022, slab mesec dni po ponovni uvedbi regulacije, so se povečale tudi razlike. Medtem ko je cena bencina v Sloveniji znašala 1,56 evra, je bila takrat v državah EU skoraj pol evra višja in v povprečju že presegla dva evra. Brez upoštevanja davkov je razlika znašala slabih 30 centov.
V zadnjih dneh so cene goriva še dodatno poskočile. To pa pomeni, da bodo bistveno dražji tudi računi za poslovno škodo, ki jo bo morala država poravnati naftnim trgovcem.
