Milijonski dobički veljakov iz Celja na škodo države

Nespretno pogajanje ali oškodovanje davkoplačevalcev? Kaj vse je narobe z nepremičninskim poslom ministrstva za pravosodje v središču Celja?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
četrtek, 2. 6. 2022, 05:55


Marjan Dikaučič
Na ministrstvu za pravosodje, ki ga je do sedaj vodil Marjan Dikaučič, vztrajajo pri nepremičninskem poslu, ki se je v šestih mesecih za še enkrat "podražil".
STA

Na ministrstvu za pravosodje se že več mesecev spopadajo z očitki o slabem vodenju projekta izgradnje nove sodne palače v Ljubljani, zaradi česar naj bi bila ta preplačana za več deset milijonov evrov. Toda sumi, da na ministrstvu državni denar porabljajo negospodarno, se ponavljajo še pri enem nepremičninskem poslu. 

Danes tako razkrivamo zgodbo o prodaji 3.400 kvadratnih metrov prostorov v poslovni stavbi na Prešernovi ulici 18 v Celju, ki jih kupuje ministrstvo za pravosodje. Zanje namerava plačati 3,5 milijona evrov, ki jih bo prejel njihov dosedanji lastnik – podjetje Ansitra iz Celja. Tega obvladujeta dva lokalna vplivneža: Janez Škoberne, nekdanji lastnik propadlega Cestnega podjetja Maribor (CPM), in Roman Moškotevc, lastnik skupine Ahac, ki ima v lasti tudi gradbeno podjetje VOC, hišnega gradbinca Mestne občine Celje.

Obema bo na račun države uspel sijajen posel. Škoberne in Moškotevc sta namreč zgradbo, ki jo zdaj prodajata državi, kupila šele konec lanskega leta. Zanjo sta prejšnjemu lastniku, finančnemu skladu Alfi, plačala bistveno manj in bosta v manj kot letu dni z njeno preprodajo ustvarila visok dobiček. Pri vsem najbolj bode v oči, da se je ministrstvo že v lanskem letu s skladom Alfi dogovorilo za nakup teh prostorov in to za polovico nižjo ceno. A sta ga prehitela Škoberne in Moškotevc. Zdaj bo isto nepremičnino od novih lastnikov odkupilo po dvakratni ceni.

Za prostore na Prešernovi ulici v Celju je ministrstvo najprej nameravalo plačati 1,7 milijona evrov. Zdaj bodo zanje dali še enkrat več denarja.
Za prostore na Prešernovi ulici v Celju je ministrstvo najprej nameravalo plačati 1,7 milijona evrov. Zdaj bodo zanje dali še enkrat več denarja.
Google

Kljub temu na ministrstvu za pravosodje nakup ocenjujejo kot ekonomsko sprejemljiv. Do zdaj ga je vodil Marjan Dikaučič, ki si gradi hišo v bližini Šentjurja pri Celju. Iz iste občine prihajata tudi Škoberne in Moškotevc. Včeraj pa je Dikaučiča na položaju nasledila Dominika Švarc Pipan, ki se bo morala že v kratkem odločiti, ali bo izpeljala posel ali ne.

Preberite še:
Za Janšo bliskavice in rdeče preproge, za Goloba mine v proračunu

Že imeli kupca, a so prostore raje prodali drugemu

Za državo je nakup prostorov v Celju smiseln, saj jih ministrstvo najema za potrebe tamkajšnjih pravosodnih organov. Z njimi imajo vsak mesec nekaj manj kot 22.000 evrov stroškov. Dolga leta je bilo njihov lastnik podjetje Anepremičnine, ki pa ga je Nova KBM v začetku lanskega leta prodala skladu Alfi in nemškemu partnerju EOS KSI.

Nova lastnika sta že takoj začela iskati morebitne kupce. V akcijo so stopili tudi na ministrstvu. Zbali so se, da bi prišlo do ponovne prodaje prostorov, nov najemodajalec pa bi zahteval višjo, tržno najemnino. Bili so uspešni. Pridobili so "ugodno ponudbo za nakup objekta", ki je znašala okoli 1,7 milijona evrov, in v ta namen izdelali potrebno investicijsko dokumentacijo. Po takratnih izračunih bi se jim nakup povrnil v manj kot sedmih letih.

Roman Moškotevc (levo) velja za enega najbolj vplivnih podjetnikov v savinjski regiji.
Roman Moškotevc (levo) velja za enega najbolj vplivnih podjetnikov v savinjski regiji.
STA

Minister Dikaučič je tako v začetku septembra lani predlagal, naj se projekt uvrsti v veljavni načrt razvojnih programov, ki je krovni dokument državnih investicij. To je vlada Janeza Janše manj kot tri tedne pozneje tudi naredila. Toda pri kupovanju nepremičnine se je zapletlo. Konec oktobra so namreč v Alfiju podpisali pogodbo o prodaji prostorov, vendar ne z državo, temveč s podjetjem Ansitra.

"Žal je v istem času takratni lastnik pridobil tudi ponudbo za nakup vseh njegovih preostalih nepremičnin v Celju, zato se je te, vključno s Prešernovo 18, odločil prodati v paketu drugemu kupcu, od prodaje, ki jo je ponujal Republiki Sloveniji, pa odstopil," so pojasnili na ministrstvu za pravosodje.

Preberite še:
Madžari prodajajo propagandni aparat SDS

Vnaprej vedeli, da bodo od države dobili več denarja?

"Novi lastnik je nato postavil novo, višjo ponudbo za prodajo nepremičnine, ne gre pa zanemariti tudi dejstva, da so se v letošnjem letu cene nepremičnin močno zvišale," so dodali na ministrstvu. Poznavalci nepremičninskega trga medtem opozarjajo, da tolikšnega zvišanja cene nikakor ne gre pripisati dogajanju na trgu, ampak drugim razlogom. Tudi sosledje dogodkov kaže na to, da sta Škoberne in Moškotevc vnaprej vedela, da že imata kupca za poslovne prostore na Prešernovi ulici 18, torej državo, in da bosta iz posla izšla kot velika zmagovalca in z milijonskim dobičkom. 

Janez Škoberne, direktor podjetja Ansitra, ki bo s preprodajo poslovnih prostorov v Celju v manj kot letu dni ustvarilo milijonske dobičke.
Janez Škoberne, direktor podjetja Ansitra, ki bo s preprodajo poslovnih prostorov v Celju v manj kot letu dni ustvarilo milijonske dobičke.
STA

Po naših informacijah so v podjetju Ansitra za celoten paket nepremičnin Alfiju plačali nekaj manj kot štiri milijone evrov. Za financiranje nakupa so najeli 3,5-milijonsko posojilo pri BKS. Toda pozor: z banko so se dogovorili, da bodo posojilo vrnili najpozneje decembra letos, torej čez manj kot leto dni. Že konec marca, nekaj tednov po prepisu lastništva, pa so prostore na Prešernovi ulici 18 ponudili ministrstvu za skoraj 3,5 milijona evrov. Samo s tem poslom bi torej poplačali celotno posojilo, za "nagrado" pa bi jim ostale še številne nepremičnine po Celju.

Če so na ministrstvu za pravosodje lani 1,7-milijonski nakup upravičevali s tem, da bi jim lahko dvignili najemnino, zdaj pri 3,5-milijonskem poslu opozarjajo na tveganje, "da bi trenutni najemodajalci poslovnih prostorov za potrebe pravosodnih organov sčasoma zahtevali zvišanje najemnine in se izogibali potrebnim investicijskim vlaganje, ki so za delovanje pravosodnih organov nujna, ali pa celo odpovedali najemna razmerja".