Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v Sloveniji obsojenega državljana Ukrajine Valerija Arakčejeva, ki je skušal pred tremi leti v zameno za plačilo čez mejo v Italijo spraviti 18 Pakistancev, pred več meseci pomilostila, četudi je temu nasprotovalo tudi sodišče.
To je razvidno iz mnenja o predlogu za pomilostitev, ki ga je okrožno sodišče v Kopru pripravilo za ministrstvo za pravosodje, danes pa ga objavljamo v celoti. Že pred tem je predlogu za pomilostitev Arakčejeva, ki ga je predsednica republike podpisala marca letos, nasprotovalo tudi okrožno državno tožilstvo v Kopru. "Naša ocena je bila, da razlogi, ki so bili navedeni v prošnji za pomilostitev, tega ne opravičujejo," je pojasnila vodja koprskega tožilstva Barbara Milič Rožman.
Kot smo že poročali, je koprsko sodišče Arakčejeva zaradi kaznivega dejanja nezakonitega spravljanja ljudi čez mejo v začetku leta 2021 obsodilo na štiri leta in dva meseca zaporne kazni. Pozneje mu jo je višje sodišče skrajšalo za pol leta. Nato je Arakčejev vložil predlog za pomilostitev, ki ga je Nataša Pirc Musar odobrila. Enako se je letos odločila ob prošnjah še dveh tujih državljanov, obsojenih zaradi istega kaznivega dejanja. Vsem trem pomilostitvam je nasprotovalo tožilstvo, ki je vodilo pregon.
Toda zdaj je dokončno jasno, da so vsaj v primeru državljana Ukrajine temu predlogu nasprotovali tudi na sodišču. Razlog? Iz mnenja, ki ga je to pripravilo za ministrstvo, je mogoče razbrati, da je Arakčejev pristojne zavajal pri razlagi osebnih okoliščin, zaradi katerih je zaprosil za pomilostitev.
Preberite še:
Pirc Musar pomilostila "tihotapce" kljub nasprotovanju tožilstva
Sodišče: prošnja obsojenca ni utemeljena
Še prejšnji teden so v uradu pojasnili, da "se je predsednica za pomilostitev (Arakčajeva, op. a.) odločila na podlagi ocene komisije pomilostitve, da je bila obsojencu izrečena pretirana kazen". Pri tem je upoštevala tudi njegovo zagotovilo, da se bo v Ukrajini pridružil vojski pri obrambi države.
Toda pred tem je ukrajinski državljan pristojnim govoril drugače. "Obsojenec po eni strani navaja, da žena in otroka živijo na Poljskem in sta otroka zdaj, ko je obsojenec v zaporu, ostala brez očetove skrbi in podpore, kar napeljuje k zaključku, da bi otroka na Poljskem potrebovala očetovo prisotnost in podporo," je zapisalo sodišče. Še na zaslišanju pred preiskovalno sodnico pa je Arakčejev navedel, da je razvezan in da za otroka ne plačuje preživnine. "Torej tudi že pred tem kazenskim postopkom otroka nista bila deležna očetove podpore, vsaj finančne ne," je ugotovilo sodišče.
Preberite mnenje sodišča o predlogu za pomilostitev
"Po drugi strani obsojenec navaja, da njegova mati v Ukrajini potrebuje njegovo pomoč in da države ne želi zapustiti. Hkrati pa navaja še, da mora izpolniti državljansko dolžnost in se odzvati pozivu predsednika Ukrajine za obrambo domovine, torej bi šel v vojsko in ne bi mogel pomagati ne materi ne otrokoma," piše v mnenju sodišča, ki ugotavlja, da "obsojenec s prošnjo za pomilostitev zasleduje tri, med seboj izključujoče cilje".
"In četudi dejstvo, da v Ukrajini divja vojna, močno vpliva na njene prebivalce in državljane, to v konkretnem primeru ne utemeljuje pomilostitve," je poudarilo sodišče. Kaznivo dejanje je obsojenec storil iz koristoljubja, je dodalo.
Preberite še:
Občina: Branko Grims ne bi smel oddajati vile na Bledu
Ujeli so ga v kombiju, Pakistanci pa so se razbežali
Predsednica Nataša Pirc Musar sicer pri odločitvi o pomilostitvi ni vezana na mnenja tožilstva, sodišča in ministrstva za pravosodje. V njenem uradu so prejšnji teden poudarili, da so se s predlogom za pomilostitve vseh treh državljanov strinjali vsi člani komisije za pomilostitve. Pri tem niso razkrili, kakšna so bila v postopkih mnenja pristojnih institucij. Poročali smo že, da ministrstvo, ki ga vodi Dominika Švarc Pipan, ne želi razkriti, kaj je glede pomilostitev predlagalo uradu predsednice republike.
Kot je razvidno iz sodbe višjega sodišča, se je kaznivo dejanje, zaradi katerega je bil Arakčejev obsojen, zgodilo sredi julija 2020. Takrat bi moral v belem kombiju prevzeti 18 državljanov Pakistana, ki so brez dovoljenja že prišli v Slovenijo, in jih prepeljati čez mejo v Italijo. Za to naj bi prejel plačilo.
Toda načrte so mu prekrižali pripadniki Slovenske vojske in policije, ki so nadzorovali obmejno območje in že pred tem v bližini opazili skupino nezakonitih prebežnikov. Ko se je mimo pripeljal Arakčejev, so mu sledili vse do kraja, kjer bi moral prevzeti Pakistance. Ti so se zaradi njihovega prihoda razbežali, pred tem pa ljudem, ki so organizirali njihov prevoz, zanj že plačali.
Preberite še:
"Fantje z rajskih otokov" so se znebili podjetja za hitre teste
Sam je trdil, da se je ob meji znašel po naključju
Arakčejev se je pred sodiščem zagovarjal, da se je tam znašel povsem po naključju in da je "nameraval v vozilo spraviti starinske stole in kavče". "Ko je zavil na gozdno pot in opazil, da proti njegovem vozilu hodi več ljudi, pa se je prestrašil in zato želel oditi, a ni mogel, ker sta mu to preprečevali vozili Slovenske vojske in policije". Sodišča ni prepričal. Po njegovih ugotovitvah "je spoznal, da je bil odkrit pri kaznivem dejanju in poskušal zbežati, vendar ni imel kam".
Njegova vloga je bila ključna pri izvršitvi kaznivega dejanja, torej poizkusa, da bi nezakonito čez mejo spravil 18 državljanov Pakistana. To je ugotovilo okrožno sodišče, temu pa je pritrdilo tudi višje sodišče.
To, da Arakčejev "tujcev še ni sprejel v vozilo, ker so se pred tem razbežali, ne pomeni, da očitanega kaznivega dejanja ni storil". Nasprotno, po prepričanju sodišča bi Arakčejev, "v kolikor bi uspel prevzeti skupino tujcev in jih odpeljati po ozemlju Republike Slovenije v Republiko Italijo, zgolj nadaljeval predhodno dogovorjeno dejavnost v okviru sostorilske udeležbe". Sodišče je tudi dodalo, da niso odkrili vseh pomagačev.
Poročali smo že, da slovenska zakonodaja po oceni dela domače pravne stroke določa prestroge kazni za nezakonito spravljanje ljudi čez mejo in podobna kazniva dejanja. Še sredi 90. let prejšnjega stoletja so bila zanje predpisane kazni zapora v razponu od meseca dni do treh let, zdaj pa so najvišje enake tistim za uboj in druga kazniva dejanja. Po neuradnih informacijah zato skuša urad predsednice v takšnih primerah delovati kot nekakšen korektiv zakonodaje.
