V ponovljenem sojenju, ki ga je kot predsednik senata vodil sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani Zvezdan Radonjić, je bil Milko Novič oproščen. Radonjić je v obrazložitvi sodbe zapisal, da "ne samo da ni dokazov, da je kriv, ampak je popolnoma dokazano, da ni storilec".
Višje sodišče je ugodilo zahtevi tožilstva, da se sodnika Radonjića izloči iz sojenja v tej kazenski zadevi. V ponovnem sojenju mora biti popolnoma spremenjen senat, je odločilo višje sodišče.
Okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar se je na oprostilno sodbo pritožila zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V zahtevi za Radonjićevo izločitev je zapisala:
- da ima ta vnaprej ustvarjeno mnenje o očitkih,
- da se je do nekaterih dokazov, izvedenih že na prvem sojenju, že opredelil,
- da je z načinom zasliševanja prič te evidentno ločeval na priče obrambe in tožilstva,
- da je s tem jasno kazal na svoje že ustvarjeno mnenje o sprejemu odločitve.
Tožilstvo so zmotile tudi Radonjićeve izjave, da "je bilo vsaj pet ali šest drugih ljudi zainteresiranih za Jamnikovo smrt".
Sodišče je pritožbene razloge ocenilo kot utemeljene. Eden temeljnih pogojev za zagotovitev nepristranskega sojenja je prepoved, da bi sojenje vodila oseba, pri kateri je mogoče dvomiti o njeni nepristranskosti, je odločilo sodišče.
Predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je med zadnjim sojenjem zahtevo za Radonjićevo izločitev zavrnil. Po mnenju višjega sodišča je s tem tako subjektivno kot objektivno zmotno ocenil vidik njegove nepristranskosti. To pa je vodilo v zmotno ugotovitev dejanskega stanja in kršitve ustavnih jamstev iz dveh členov ustave (22. in 23. člen).
Dokazi, ki jih ni bilo v spisu
Višje sodišče je pritrdilo navedbam tožilstva, da je način zasliševanja z doočenimi omejitvami postavljanja vprašanj udeležencem sojenja, vodenjem zapisnika o naroku in obseg izvajanja dokazov v precejšnji meri odvisen od vsakokratnega predsednika senata.
Na zaslišanju soproge pokojnega Jamnika decembra lani je Radonjić pričo soočil z "neobstoječimi podlagami o inkorporiranju izraelske državljanke v upravo Kemijskega inštituta, o njenem statusu v izraelski vojski, o domnevnem preusmerjanju sredstev (Kemijskega inštituta, op. a.) v neke inštitucije", ki jih ni bilo v spisu. Pri tem jih je Radonjić štel kot "vsaj njemu znana in tudi pravilna dejstva".
Ker teh ni mogoče preveriti, so lahko po oceni sodišča kot taka tudi neresnična ali celo neobstoječa. V spisu tako sploh ni bilo listin, ki bi lahko nakazovale, kdo je domnevna izraelska državljanka in kakšna je bila njena vloga. Radonjić je pričam vsiljeval svoje védenje o imenovanju izraelske državljanke v nadzorni odbor Kemijskega inštituta.
Z vodenjem postopka in izražanjem lastnih stališč pred zaključkom postopka je Radonjić po ugotovitvah sodišča dajal vtis, da ima o zadevi vnaprej izraženo mnenje. To pa po oceni višjega sodišča izkazuje, da je videz nepristranskosti okrnjen. Celo do takšne mere, da že po objektivni plati ni mogoče pričakovati, da bi lahko Radonjić v nadaljevanju sojenja in izvajanju dokaznega postopka sodil nepristransko.
Višje sodišče ni prezrlo, da Radonjić odvetniku soproge pokojnega Jamnika ni dovolil predočiti podatkov, ki niso v spisu. To dodatno izkazuje, da morajo biti merila delovanja za vse enaka. Videz nepristranskosti je Radonjić krnil tudi z žaljivo komunikacijo s tožilstvom, ki je zahtevalo njegovo izločitev.
Sporno izvedensko mnenje
Višje sodišče se je opredelilo tudi do zahteve tožilstva za izločitev izvedenca za telekomunikacije Mitje Štularja. Tožilstvo je dokazovalo, da je pristranski zaradi "okoliščin osebne narave". Skupaj z Jožetom Hribernikom, odvetnikom Milka Noviča, je soustanovil gibanje-društvo Glasno, ki je opozarjalo na domnevna dvojna merila na nacionalni televiziji.
Izvedenec Štular je med procesom zatrjeval, da pridobljena komunikacija Radonjića ne povezuje s krajem umora. S tem mu je dal alibi, saj je ugotovil, da se je bilo mogoče tudi iz Novičevega doma povezati na bazno postajo v ulici, v kateri je bil Jamnik umorjen.
Prvostopenjsko sodišče se v samem procesu sploh ni opredelilo do zahteve za izločitev. Ker Radonjić ni dovolil vprašanj o okoliščinah, ki jih je tožilstvo uveljavljalo v zahtevi za Štularjevo izločitev, je prišlo do ugotovljene kršitve, navaja višje sodišče. Tako ugotovljena kršitev je "zato vsaj mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe". Šlo je namreč za izvedensko mnenje, ki je bilo pomemben razbremenilni dokaz za Noviča.
Je sodnik Radonjić prirejal izkaze prič?
Iz sodbe višjega sodišča izhaja, da si je Radonjić v izreku sodbe očitno drugače razlagal izkaze prič, saj niso bile skladne z izjavami prič iz zapisnikov in drugih listin. Pri tem je bilo "izkazano precejšnje nasprotje", zaradi česar je šlo po ugotovitvah višjega sodišča za bistvene kršitve zakona o kazenskem postopku. Med samim procesom se je Radonjič javno izjasnjeval o "obstoječih in celo dokazanih motivih drugih oseb za Jamnikov umor".
Pri tem je višje sodišče zavrnilo enega ključnih argumentov v prid Novićeve nedolžnosti - da je strelivo, ki je ubilo Janka Jamnika, identično strelivu, ki naj bi ga v drugi zadevi uporabil libanonski kemik Michel Stephan. Radonjić je zmotno navajal, da je bilo strelivo istega letnika, pri čemer je šlo tudi za orožje različnega kalibra. Prav z domnevno Stephanovo vlogo je Radonjić v sodbi izključeval motiv obtoženega Noviča.
Česa vse ni ugotovilo sojenje Noviču
Oprostilna sodba je bila razveljavljena tudi zato, ker se je na sojenju nepopolno in zmotno ugotavljalo dejansko stanje, ko gre za Novičev alibi:
- Radonjić je tako zavračal imenovanje izvedenca za kemijsko in balistično stroko.
- Prav tako je zavrnil imenovanje novega izvedenca za telekomunikacije iz ZDA (šlo je za podjetje Alphabet Inc.).
- Še danes ni jasno, kako so na Novičevo jakno prišli delci od streljanja.
- Tudi rekonstrukcija domnevnega Novičevega gibanja na dan umora je tekla po poti, ki jo je izbral Radonjić, ne da bi po vedenju strank razpolagal z uradnimi podatki o postavljenih kamerah glede na napotke vrhovnega sodišča.
Prav tako je višje sodišče ugotovilo, da Novič na glavni obravnavi januarja lani ne bi smel državne tožilke poslati iz razpravne dvorane. Radonjić ji je očital "nesramno vedenje", pri čemer iz zapisnika ne izhaja, kaj natančno naj bi to pomenilo. Pred tem je ni opozoril, nato pa je obravnavo nemoteno nadaljeval.
