Ministrica prijavila Dikaučiča na protikorupcijsko komisijo

Nekdanji pravosodni minister je celjskima vplivnežema tlakoval pot do milijonskega zaslužka v poslu z državo, nato je postal direktor njunega gradbinca.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
petek, 14. 10. 2022, 05:55


dominika svarc pipan marjan dikaucic sta5_1
Ko je ministrstvo za pravosodje vodil Marjan Dikaučič (levo), se je nepremičninski posel v Celju v šestih mesecih za še enkrat "podražil". Dominika Švarc Pipan ga je zaustavila in Dikaučiča prijavila na KPK.
STA

Nekdanji minister za pravosodje Marjan Dikaučič, ki ga tožilstvo že preganja zaradi gospodarskega kriminala, se je zdaj znašel še pod drobnogledom komisije za preprečevanje korupcije (KPK).

Sporno je njegovo nedavno imenovanje za direktorja VOC Celje, enega od največjih gradbenih podjetij v državi, ki ga obvladujeta lokalna vplivneža Janez Škoberne in Roman Moškotevc. Dikaučič je namreč v času, ko je bil še minister v Janševi vladi, ravno od njunega podjetja za več milijonov evrov poskušal kupiti poslovno stavbo v središču Celja. Ko je zapustil položaj, so posel na ministrstvu zaustavili, naročena izredna revizija pa je odkrila nepravilnosti.

Na ministrstvu, ki ga vodi Dominika Švarc Pipan, so potrdili, da je revizija "ugotovila določene neustreznosti, nepravilnosti in/ali pomanjkljivosti oziroma tveganja, ki vplivajo na uspešnost in učinkovitost izvajanja postopkov" pri nakupu poslovnih prostorov v Celju. Po naših informacijah pri Dikaučiču pred tem niso dovolj preverili, ali potrebujejo te prostore in ali na trgu morda obstajajo boljše alternative. Najbolj pa je zbodla v oči (pre)visoka cena.

Kot so pojasnili na ministrstvu, "so zadevo odstopili v reševanje in morebitne nadaljnje postopke komisiji za preprečevanje korupcije". Tam bodo preverili, ali je pri teh dogovorih prišlo do kršenja zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Preberite še:
Nekdanji pravosodni minister bo gradbinec

Država bi prostore preplačala za 1,8 milijona evrov

Kje je težava? V tem, da je ministrstvo za pravosodje s prejšnjim lastnikom, finančnim skladom Alfi, že imelo vse dogovorjeno o nakupu poslovne zgradbe, a sta ga prehitela celjska poslovneža. Takoj zatem sta jo poskušala preprodati državi in v manj kot letu dni na njen račun ustvariti več milijonov evrov zaslužka. 

Za prostore na Prešernovi ulici v Celju je ministrstvo najprej nameravalo plačati 1,7 milijona evrov. Pozneje so hoteli zanje dati še enkrat več denarja.
Za prostore na Prešernovi ulici v Celju je ministrstvo najprej nameravalo plačati 1,7 milijona evrov. Pozneje so hoteli zanje dati še enkrat več denarja.
Google

Gre za 3.400 kvadratnih metrov prostorov v stavbi na Prešernovi ulici 18 v Celju, ki jih ministrstvo najema za potrebe tamkajšnjih pravosodnih organov. Dolga leta je bilo njihov lastnik podjetje Anepremičnine, ki pa ga je NKBM v začetku lanskega leta prodala skladu Alfi in nemškemu partnerju EOS KSI. Nova lastnika sta za objekt takoj začela iskati morebitne kupce in bila pri tem tudi uspešna. Ministrstvu sta poslala "ugodno ponudbo za nakup objekta", ki je znašala okoli 1,7 milijona evrov.

Toda pri kupovanju nepremičnine se je zapletlo. Konec oktobra so namreč v Alfiju podpisali pogodbo o prodaji prostorov, vendar ne z državo, temveč s podjetjem Ansitra, ki ga obvladujeta Škoberne in Moškotevc. Omenjena sta hkrati od Alfija kupila tudi več drugih nepremičnin v Celju. "Novi lastnik je nato postavil novo, višjo ponudbo za prodajo nepremičnine," so pojasnili na ministrstvu. Kot smo razkrili, sta jih skušala ministrstvu prodati za 3,5 milijona evrov, torej po še enkrat višji ceni. Poznavalci nepremičninskega trga opozarjajo, da tolikšnega zvišanja cene nikakor ne gre pripisati dogajanju na trgu, ampak drugim razlogom.

Preberite še:
Milijonski dobički veljakov iz Celja na škodo države

S poslom z državo bi poplačali najeto posojilo

Tudi sosledje dogodkov kaže na to, da sta Škoberne in Moškotevc vnaprej vedela, da že imata kupca za poslovne prostore na Prešernovi ulici 18, torej državo, in da bosta iz posla izšla z milijonskim dobičkom. 

Po naših informacijah so v podjetju Ansitra za celoten paket nepremičnin Alfiju plačali nekaj manj kot štiri milijone evrov. Za financiranje nakupa so najeli 3,5-milijonsko posojilo pri BKS. Toda pozor: z banko so se dogovorili, da bodo posojilo vrnili najpozneje decembra letos, torej čez manj kot leto dni. Že konec marca, nekaj tednov po prepisu lastništva, pa so prostore ponudili ministrstvu za skoraj 3,5 milijona evrov. Samo s tem poslom bi torej poplačali celotno posojilo. 

Roman Moškotevc (levo) velja za enega najbolj vplivnih podjetnikov v savinjski regiji.
Roman Moškotevc (levo) velja za enega najbolj vplivnih podjetnikov v savinjski regiji.
STA

Dikaučič nam je včeraj povedal, da s prijavo na KPK ni seznanjen. Poudaril je, da z Moškotevcem in Škobernetom nikoli prej ni bil v stiku. V poslovodstvo VOC Celje pa da so ga povabili tako imenovani headhunterji. "Kljub temu, da moj sedanji delodajalec nikoli ni sodeloval z ministrstvom za pravosodje, ampak je lastnica nepremičnine na Prešernovi 18 v Celju družba Ansitra, ki je v lastništvu povezanih oseb družbenikov mojega delodajalca, sem po seznanitvi s tem pogojeval, da se lahko naša nadaljnja dogovarjanja za mojo zaposlitev nadaljujejo samo v primeru, če Ansitra odstopi od nadaljnjih dogovorov z ministrstvom za pravosodje glede nakupa nepremičnine," je zagotovil Dikaučič.

Po naših informacijah bosta Moškotevc in Škoberne zaradi propadlega posla z državo poslovno stavbo preuredila v stanovanjske.

Preberite še:
Še pred zamenjavo direktorice hitijo porabiti covid-19 dobičke

V kazenskem postopku zaradi davčne zatajitve

O Dikaučičevi preteklosti pred prihodom v politiko sicer ni veliko znanega. Sam celo med zaslišanjem za ministra ni pojasnil, kaj in za koga vse je delal. Kljub temu smo na podlagi informacij številnih virov in obsežne dokumentacije ugotovili, da je bil Dikaučič vpleten v zgodbe s slamnatimi podjetji in druge sporne posle. Postal je celo prvi minister za pravosodje, ki ga tožilstvo preganja zaradi gospodarskega kriminala.

Tako je bila lani jeseni proti Dikaučiču uvedena sodna preiskava zaradi suma storitve kaznivih dejanj davčne zatajitve in ponarejanja poslovnih listin. Gre za dogajanje v obdobju med letoma 2013 in 2016, ko je bil Dikaučič direktor podjetja Prevozi Žižek. To se je po ugotovitvah kriminalistov z lažnimi dokumenti izognilo plačilu davka na dodano vrednost (DDV) pri prodaji tovornih vozil podjetju BGA, ki ga je prav tako vodil Dikaučič. Državni proračun naj bi bil zaradi tega posla oškodovan za 52.000 evrov. Obe podjetji sta pozneje končali v stečaju, pri čemer so Prevozi Žižek državi ostali dolžni več kot 200.000 evrov. Dikaučič se je branil, da so zlorabili njegov podpis.