Preobrat: radiologi v javnih bolnicah začeli delati več kot pri zasebnikih

Ko je vlada konec lanskega leta znižala cene radioloških preiskav in hkrati omejila število magnetnih resonanc (MR), računalniške tomografije (CT) in drugih storitev, ki jih lahko na koncesijo opravijo zasebni diagnostični centri, so se na to burno odzvali v združenju radiologov. Opozarjali so, da bodo ukrepi "zmanjšali dostopnost do ključnih diagnostičnih storitev".

Šlo je za odgovor na astronomske dobičke, ki jih že nekaj let dosegajo zasebni centri s koncesijo. Ti na vsak evro prihodkov, ki ga prejmejo iz javne zdravstvene blagajne, ustvarijo tudi po 40 centov dobička. Za nameček večino preiskav zanje opravijo zdravniki, redno zaposleni v javnih zavodih. Ponekod so dodatno delo, ki bi ga morali opraviti popoldne, dejansko opravljali med rednim delovnim časom v javni bolnišnici.

Toda napovedi, da bo zaradi interventnih ukrepov prišlo do upada preiskav, se niso uresničile. Zgodilo se je ravno obratno:

- v zasebnih klinikah so tako letos po pričakovanjih opravili nekaj manj preiskav,

- medtem pa v javnih zavodih beležijo najvišjo rast opravljenih preiskav doslej.

Za prazne so se izkazale tudi grožnje Zdravniške zbornice in sindikata Fides, da bodo zdravniki zaradi omejitve popoldanskega dela množično zapuščali javne zavode in prestopali k zasebnikom. Evidence Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) namreč kažejo, da je večina radiologov, ki so prej hkrati delali za javne in zasebne ustanove, ostala v javnih zavodih, kjer zdaj opravijo več dela.

Kaj torej kažejo podatki? In kako so se na novi zakon o zdravstveni dejavnosti odzvali radiologi?

Preberite še:
Radiologi, ki odhajajo zaradi prenizkih plač, dobijo tudi čez 10 tisoč evrov na mesec

Skokovita rast preiskav MR

Diagnostika ima vedno bolj pomembno vlogo v zdravstvu. Zdravniki s preiskavami, kot sta MR in CT, lažje in hitreje odkrijejo bolezni, zato jih naročajo vse več. Posledica je skokovita rast povpraševanja.

To je vidno tako po številu opravljenih preiskav kot po daljšanju čakalnih vrst. 

Po najnovejših podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) na magnetno resonanco čaka skoraj 40.000 ljudi: največ na slikanje hrbtenice (11.800), glave (9.450), kolena (4.500) in rame (2.700).

Več kot polovica jih sicer čaka na slikanje pri enem od zasebnih izvajalcev s koncesijo. Preostali pa v javnih bolnišnicah. 

Povprečna čakalna doba trenutno pri stopnji nujnosti zelo hitro znaša nekaj tednov, pri redno pa od nekaj tednov pa tudi več kot leto dni.

Tabela: realizacija preiskav MR v zadnjih štirih letih

To za zasebne diagnostične centre predstavlja zlato jamo. Še posebej zato, ker je javna blagajna do nedavnega neomejeno plačevala diagnostične storitve. Več kot so jih opravili, več denarja so prejeli. V letu 2021 je bilo narejenih skoraj 200 tisoč preiskav MR, lani pa več kot 300 tisoč, torej 50 odstotkov več. 

In velika večina dodatnih preiskav je bila opravljenih v zasebnih centrih. Tam se je število preiskav zvišalo za 89 tisoč oziroma 88 odstotkov. V istem času so bolnišnice opravile dobrih 15 tisoč oziroma 16 odstotkov več preiskav. 

Preberite še:
Divja privatizacija zdravstva: ko se bolnišnici pokvari ključni aparat, star 30 let

Točka preloma je bil nov zakon

Letos pa je prišlo do preobrata. Do točke preloma je prišlo poleti, kmalu po sprejetju novega zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je omejil popoldansko delo pri zasebnih izvajalcih.

Iz podatkov ZZZS o storilnosti koncesionarjev je razvidno:

- da so še leta 2023 beležili 30-odstotno rast preiskav MR, lani pa 17-odstotno rast.

- da je število teh preiskav od januarja do maja letos zraslo le za tri odstotke. 

- med junijem in oktobrom pa je sledil skoraj štiriodstotni padec. 

- v celotnem letu 2025 so tako opravili za en odstotek manj preiskav kot lani. 

Graf: sprememba realizacije preiskav MR v letošnjem letu

Zaradi nižjih cen je manj tudi denarja, ki ga zasebni centri prejemajo od ZZZS kot povračilo stroškov storitev. V Medilabu so dobili sedem odstotkov oziroma 800 tisoč evrov manj, v MDT&T več kot desetino oziroma 700 tisoč evrov manj, v ptujskem radiološkem centru pa šest odstotkov oziroma 450 tisoč evrov manj.

Te zmogljivosti so se očitno usmerile nazaj v javne zavode. Tam so imeli tako leta 2023 kot lani triodstotno rast števila preiskav, do letošnjega oktobra pa že osemodstotno. 

V zadnjih nekaj tednih so javni zavodi beležili skoraj 10-odstotno rast. V številkah: od 500 do 1200 dodatnih preiskav na mesec.

Preberite še:
Tako so si radiologi kar med službo zaračunavali dodatne ure

Nelojalna konkurenca javnim zavodom

Radiologija je sicer zdravstvena dejavnost, kjer je najbolj razširjena praksa, da zdravniki, zaposleni v javni bolnišnici, obenem delajo pri zasebnikih.

Po podatkih Zdravniške zbornice iz avgusta letos je v Sloveniji 380 specialistov radiologije, njihovo število pa se stalno povečuje. Toda od tega jih je le 36 zaposlenih pri enem od zasebnih izvajalcev s koncesijo, kjer opravijo večino zahtevnejših in tudi dražjih preiskav, kot je MR. To pomeni, da si pomagajo predvsem z najemanjem radiologov iz javnih ustanov, s čimer jim predstavljajo nelojalno konkurenco.

Tabela: opravljene preiskave MR v obdobju 2023-2025 po zdravstvenih ustanovah

Po eni strani morajo zdravniki v javnem zavodu izpolniti normo, ki je pogosto postavljena nizko, ob tem pa opravljajo še druge preiskave, manj zanimive za zasebnike. Njihov delodajalec pa jim mora poleg rednega plačila zagotavljati še izobraževanje, dopust in druge pravice. 

Medtem jih zasebniki plačujejo po številu opravljenih preiskav, večjih dodatnih stroškov z njimi pa nimajo. Zanje so radiologi delali kot samostojni podjetniki (s.p.), s čimer so si zagotovili precej višje neto plačilo, kot če bi opravili dodatne preiskave za javni zavod.

Nov zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je začel veljati letos spomladi, tovrstno prakso prepoveduje oziroma omejuje. Koncesionarji tako ne morejo več uporabljati zdravnikov kot samostojnih podjetnikov, temveč jih morajo (delno) zaposliti. To za koncesionarje pomeni višje stroške in za radiologe nižje zaslužke.

Preberite še:
100.000 evrov neto za popoldansko delo tudi šefu radiologov

V zasebnih centrih ni več prostora za radiologe

Za zdaj ni opaziti množičnih odhodov radiologov iz javnih zavodov k zasebnikom, ki so jih napovedovali v zdravniških organizacijah. Našli smo namreč le en takšen primer. Obenem se je več zdravnikov vrnilo v javne ustanove.

Na morebitne nove odhode bo sicer treba počakati do maja prihodnje leto. Takrat bodo samodejno prenehala veljati soglasja, podjemne pogodbe in pogodbe o sodelovanju, ki jih imajo radiologi sklenjene z zasebnimi diagnostičnimi centri. 

Kaj bi se lahko takrat zgodilo? Kot že omenjeno, je obseg storitev, ki jih lahko opravijo v breme javne blagajne, omejen na predhodno leto. To pomeni, da bi lahko radiologi iz bolnišnic kvečjemu zamenjali kolege, ki bi se vrnili v javne zavode.