Na vodilnih položajih v slovenski policiji so še vedno kadri, ki so imeli v tej instituciji pomembne vloge v času največjih čistk. V ožjem vodstvu policije so trije nekdanji namestniki oziroma pomočniki generalnih direktorjev, ki jih je imenovala nekdanja vlada Janeza Janše. Štirje od petih direktorjev policijskih uprav, ki so to postali v času ministrovanja Aleša Hojsa, so ostali na položaju.
To je razvidno iz analize kadrovske strukture vodstva policije, ki smo jo opravili v uredništvu necenzurirano.si. Napovedani odstop ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar je namreč v javnosti odprl tudi vprašanje, koliko visokih uslužbencev policije, ki so delali po ukazih treh Hojsovih generalnih direktorjev policije – Antona Travnerja, Andreja Juriča in Antona Olaja – je ostalo na vodilnih položajih.
Tudi zaradi dogajanja v policiji so voditelji takratne Koalicije ustavnega loka (KUL) in Robert Golob pred volitvami govorili o nujnosti "normalizacije". K ukrepom v policiji jih je pozivala tudi civilna družba. Gre namreč za institucijo, ki jo je dve leti in pol teptal buldožer nekdanje vlade.
Iz poročila, ki ga je Tatjana Bobnar v sredo poslala predsedniku vlade Robertu Golobu, je razvidno, da sama v procesu "čiščenja" policije ni bila naklonjena hitrim kadrovskim menjavam. "Demokratizacija in depolitizacija policije ni stvar zamenjave posameznih obrazov v policiji. Gre za postopen, počasen, zlasti pa strokoven proces," je zapisala. "Policija bi morala demokratizacijo izvesti sama od znotraj, izhajajoč iz svojih strokovnih in pravnih načel," je poudarila.
Kaj se je torej v pol leta spremenilo v kadrovskem ustroju vrha policije?
Preberite še:
Igra Tatjane Bobnar in napad na Roberta Goloba #komentar
Olaj in Lindav imata istega pomočnika
Kot je znano, policijo kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja vodi Boštjan Lindav. Nekdanji generalni direktor Travner, ki danes na Darsu vodi sektor za upravljanje cest, ga je aprila 2020 razrešil s položaja prvega moža kriminalistične policije. Premeščen je bil v "kazensko kolonijo" v Tacen. Lindav je na čelo policije prišel na prvi seji Golobove vlade. Nekaj dni zatem je imenoval še dva namestnika: Igorja Ciperleta, ki je bil lani razrešen s položaja direktorja Policijske uprave Koper, in Roberta Ferenca, nekdanjega vodjo službe generalnega direktorja, ki je lani sam prosil za razrešitev.
Toda v vodstvu policije so še vedno imena, ki so bila na pomembnih položajih v zadnjih dveh letih:
- pomočnik Boštjana Lindava je Jože Senica, ki je leta 2020 na položaju namestnika generalnega direktorja preživel več valov čistk, marca lani pa je bil imenovan za pomočnika Antona Olaja.
- Tomaž Pečjak, nekdanji namestnik Travnerja, Juriča in nekaj mesecev tudi Olaja, danes velja za nekakšno desno roko sedanjega generalnega direktorja.
- Stanislav Vrečar, nekdanji Olajev namestnik, pa skrbi za odpravljanje administrativnih ovir.
V vodstvu policije je še vedno Janez Rupnik, ki ga je Olaj lani jeseni imenoval za začasnega direktorja Policijske uprave Ljubljana. To je storil po tem, ko je prejšnje vodstvo padlo v nemilost zaradi policijske intervencije proti neonacistični skupini rumeni jopiči med protivladnimi protesti na Prešernovem trgu.
Pred parlamentarno preiskovalno komisijo je Rupnik pozneje zanikal očitke, da je policija na protestih 5. oktobra lani prekomerno uporabila plinska sredstva in vodni curek. "Ukrepanje policije je bilo strokovno in zakonito," je zatrdil. Trenutno je zadolžen za pripravo pravnih podlag in tehničnih rešitev pri varovanju državne meje in obravnavi nasilja v družini.
Preberite še:
Kaj sta Mahnič in Hojs med protesti počela na policiji
Kdo je "preživel" zamenjavo oblasti
Do zamenjav je v zadnjih šestih mesecih prišlo v štirih od desetih enot generalne policijske uprave (GPU), eno pa se je novo vodstvo odločilo ukiniti (avtocestna policija). Vodenje službe generalnega direktorja je prevzel Uroš Lepoša, ki je bil sredi leta 2020 dobra dva meseca direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Nato je s tega položaja odstopil, nasledila pa ga je Petra Grah Lazar. Lepoša je na čelu te službe zamenjal Igorja Lambergerja, ki ga je leta 2020 za direktorja NPU izbral Travner.
Ob NPU je bila verjetno največja tarča pritiskov v času Aleša Hojsa uprava kriminalistične policije, saj vodi konkretne preiskave. Julija je njen direktor postal David Antolovič. Toda po naših podatkih sta bila dva njegova pomočnika, Matjaž Jerkič in Mitja Jager, na tem položaju že pred tem.
Vodenje uprave uniformirane policije je prevzel Marko Gašperlin. Pred tem je bil predsednik upravnega odbora agencije Frontex. Takrat jo je operativno vodil Fabrice Leggeri, ki je bil tarča vrste očitkov o ogrožanju življenj beguncev. Gašperlin je pozneje pojasnil, da zanje ni vedel. Njegov predhodnik Danijel Lorbek je bil premeščen v vodstvo policije, kjer opravlja različne naloge.
Preberite še:
Hojs ima novo divizijo za tajno prisluškovanje
Zamenjali enega direktorja policijske uprave
Direktor nacionalnega forenzičnega laboratorija je postal Boštjan Glavič, nekdanji direktor policijskih uprav Kranj in Ljubljana, ki je bil premeščen zaradi intervencije proti rumenim jopičem. Pred parlamentarno preiskovalno komisijo je zanikal, da bi bil takrat tarča političnih pritiskov. Zatrdil je tudi, da Hojs ob obiskih štaba ni operativno vplival na delo policije.
V ostalih petih upravah GPU ni prišlo do sprememb. Na položaju tako ostaja Alen Vozelj, ki ga je Olaj slaba dva meseca pred aprilskimi volitami imenoval na čelo urada za informatiko in telekomunikacije. Ta med drugim upravlja z IT sistemom policije. Nespremenjeni ostajata vodstvi specialne enote in centra za varovanje in zaščito (CVZ), ki sta bili imenovani v letih 2018 in 2019, "preživeli" pa sta celoten mandat Janševe vlade.
Do najmanj sprememb je prišlo na čelu policijskih uprav. Do zdaj se je trenutno vodstvo policijo za zamenjavo odločilo le v Kopru, kjer je prvi policist od julija Igor Jadrič. V Hojsovem času je vrh policije zamenjal šefe petih od osmih policijskih uprav: ob Kopru še v Kranju, Novi Gorici, Ljubljani in Mariboru.
