Robert Šumi in njegova aplikacija "Error"
Robert Šumi in vodstvo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) sta lahko mirna. Nihče ju ni niti povprašal o odstopu. Če kaj, si je namreč Šumi v svojem mandatu pametno zgradil železni ščit, ki ga brani pred vsako, še tako benigno kritiko. Temu ščitu je ime postopek proti Robertu Golobu.

Za Robertom Šumijem, predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), je nekaj slabih dni. Še v sredo dopoldne je na novinarski konferenci napovedal zagon prenovljene aplikacije Erar. Že nekaj ur pozneje se je izkazalo, da v njej mrgoli lukenj in napačnih podatkov.
Začelo se je z družbo Gen-I. Vanjo je vodstvo KPK ob zagonu prenovljene aplikacije načrtno usmerjalo medijske žaromete zaradi njenega nasprotovanja javni objavi plač zaposlenih, ki ne sodijo med vodilne menedžerje. A manever se mu je vrnil kot bumerang. Izkazalo se je, da milijonov iz Gen-I niso prejemale neznane fizične osebe, ampak njene hčerinske družbe in lastniki obveznic.
Sledilo je javno prepiranje o odgovornosti za prikazovanje napačnih podatkov v Erarju med KPK in upravo za javna plačila. Končalo se je z odločitvijo o ustanovitvi delovne skupine. Medtem smo redni uporabniki Erarja ugotavljali, da težava ni le v podatkih, ampak tudi v sami aplikaciji. Eno nakazilo je tako Erar prikazoval po petkrat ali večkrat. Napake so se pojavljale pri praktično vseh podjetjih, v katerih ima država prevladujoč delež. Primer: vsaj dva odvetnika, ki sta po podatkih Erarja prejemala na desetine milijonov od Darsa, HSE in Elesa, nikoli nista poslovala s temi podjetji.
Že v četrtek popoldne, dobrih 24 ur po zagonu, je tako postalo jasno, da je prenovljena aplikacija praktično neuporabna kot uradni vir podatkov. Erar je postal "Error" (napaka v angl.).
Preberite še:
Luknje v Erarju: kaj pravi odvetnik, ki naj bi dobival milijone od HSE, Darsa, Elesa ...
Zaradi podobnih zgodb so nekoč padale glave
"Zmaga transparentnosti javnega" se je tako v 24 urah od slovesne razglasitve spremenila v triumf nekompetentnosti. Izvedeli smo, da so na KPK ogromne baze podatkov "priklopili" na aplikacijo, polno lukenj, ne da bi pred tem z upravljavci teh baz skupaj testirali, kako bo zadeva delovala. Odgovornosti ni prevzel nihče.
V tej državi so zaradi podobnih zgodb v preteklosti znale padati glave. Leta 2003 je takratnega šefa NLB Marka Voljča odnesla afera Sigma, poimenovana po operacijskem sistemu, ki je spravljal v obup komitente banke. Ko se je uprava za javna plačila leta 2020, takoj po prihodu Janševe vlade na oblast, odločila, da zaradi epidemije ne bo več osveževala podatkov za Erar, si je pod pritiskom javnosti, zgrožene zaradi poslov z zaščitno opremo, morala premisliti.
A Robert Šumi in vodstvo KPK sta lahko mirna. V medijski krajini, ki ob vsaki nesreči najraje zahteva glave in odgovornost, ju nihče ni niti povprašal o odstopu. Še manj kdo drug. Če kaj, si je namreč Šumi v svojem mandatu pametno zgradil železni ščit, ki ga brani pred vsako, še tako benigno kritiko. Temu ščitu je ime postopek proti Robertu Golobu.
Preberite še:
Kako sta KPK in Robert Šumi izgubila bitko s korupcijo
Vsaka kritika se razume kot pritisk na Šumijevo delo
Za kaj gre? Vsako, še tako blago kritiko dela institucije, ki jo vodi, Šumi javno interpretira kot osebni, "nedopustni" pritisk na njegovo delo. Ta pritisk je, kot javnost sproti obvešča prvi mož KPK, vsakič znova le posledica postopka, ki ga komisija zaradi prijave Tatjane Bobnar vodi proti Robertu Golobu.
Zakaj so kazalci storilnosti KPK padli, četudi imamo prebivalci Slovenije občutek, da je korupcija velika težava? Gre za pritisk na delo komisije. Zakaj je komisija pod Goranom Klemenčičem letno rešila 2.300 prijav, danes pa jih KPK le še 600? Spet pritisk. Je okusno, da šef KPK podpisuje sporazume z interesnim združenjem SBC in Jocom Pečečnikom? Aha, pritisk. Zakaj je komisija zagnala prenovljeni Erar brez skupnega testiranja s skrbniki baz? Pritisk.
Če so morali njegovi predhodniki polagati račune, zakaj sploh potrebujemo komisijo (Drago Kos), ali so njena pooblastila morda prevelika (Klemenčič) in zakaj se KPK ukvarja le sama s seboj (Boris Štefanec), Šumi teh težav nima.
Ni mu treba recimo odgovarjati na vprašanja, zakaj je komisijo iz boja proti korupciji, s katerim bi ogrožal interese kapitala v polju javnega, v celoti umaknil na "mehkejše" področje integritete, kjer tega seveda ne more početi. Ni mu treba pojasnjevati, kako je sploh mogoče, da postane osebna politična odločitev poslanca vladajoče stranke o prestopu v vrste konkurenta predmet postopka KPK? Ker je, uganili ste, tudi to pritisk na delo komisije.
Preberite še:
Nekoč preiskovali Janšo, župane in Rotnika. Kaj počnejo danes?
Figura v spopadu med Golobom in kabinetom Pirc Musar
Toda težava, ki jo imamo vsi skupaj, je naslednja. KPK je ob vseh osebnih in prijateljskih povezavah njenega predsednika s Tatjano Bobnar in Natašo Pirc Musar v tem mandatu de facto postala figura v političnem spopadu za prevlado na levi sredini med Golobom in kabinetom predsednice republike.
Tega se Šumi niti ne trudi prikrivati. Glavnina njegovih javnih nastopov se nanaša na "sume Golobovega kršenja integritete" in ugotavljanja, kaj bi Golob moral storiti, "če se bodo v postopku potrdili". Beri: odstopiti. Ta položaj, ki mu hkrati omogoča imuniteto pred kritikami, je odličen za Šumija, a najslabše, kar se je lahko zgodilo KPK.
Gre namreč za organ, ki je bil ustanovljen za to, da s tempom boja proti korupciji spreminja tudi okolje, v katerem deluje. Toda danes, leta 2025, ostaja vtis, da se dogaja obratno.
KPK se je raje odlično prilagodila občutku udobja, ki so ga levi sredini prinesle zadnje parlamentarne volitve. Nove uprave državnih podjetij po letu 2022 niso razčistile spornih poslov predhodnikov. Institucije, ki bi jih Janša požgal do tal, nekaj počnejo - ali pa tudi ne, kdo bi sploh vedel. Bolj kot boj proti kriminalu belih ovratnikov in korupciji v državi so na polu, kjer praktično vsa razmerja določajo osebne zamere, precej pomembnejše razne politične in politikantske igrice.
V takšni situaciji bi institucije, pristojne za boj proti korupciji, kronično potrebovale – recimo jim - "klemenčiče". Torej ljudi s pravo kombinacijo pristojnosti, poguma in moralnega kapitala v javnosti, ki bi si upali lotiti tistih res nedotakljivih. Take, ki znajo priznavati tudi lastne napake. In testirati aplikacije, preden jih zaženejo.
Preberite še:
KPK rešila Janšo: ne zanima je, kdo mu je plačal golf dopust
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke