Do državnozborskih volitev še:

Janševa vlada, sedi, ena! To so vse napake pred drugim valom

Kje vse je vlada Janeza Janše zatajila v pripravah na drugi val epidemije?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
ponedeljek, 2. 11. 2020, 05:55


letala
Slovenska in ameriška letala so 1. junija preletela Slovenijo in oznanila zmago nad novim koronavirusom. Pet mesecev smo na vrhuncu drugega, veliko hujšega vala epidemije.
STA

Prvi dan junija so Slovenijo preletela vojaška letala. Pred kliniko za pljučne bolezni na Golniku so jim mahali zdravstveni delavci, pripadniki civilne zaščite in vojske. Tam je bila uradna slovesnost, na kateri je bil tudi minister za zdravje Tomaž Gantar. Država je slavila zmago nad epidemijo.

Pet mesecev pozneje je Slovenija na vrhuncu drugega vala epidemije. Samo v zadnjem tednu dni je zahtevala skoraj sto življenj. Število aktivnih okuženih v državi je preseglo 22.000, kar je enako številu prebivalcev občine Škofja Loka. V bolnišnicah je že skoraj 800 bolnikov s covid-19. Ne primanjkuje le postelj, ampak tudi zdravstvenega osebja. Največja žarišča v državi so spet domovi za starejše. Epidemiološke službe so zaradi eksplozije okužb že prenehale slediti stikom. Laboratoriji bodo okužbe z molekularnimi testi ugotavljali le pri starejših od 65 let, zdravstvenemu osebju in ljudeh z drugimi epidemiološki znaki. Bolnišnice odpovedujejo preglede in posege, ki niso nujni. 

Medtem ko skuša vlada Janeza Janše le še gasiti požare, je jasno, da je v pripravah na drugi val epidemije zatajila na celi črti. Kje vse ni opravila svoje dela?

1) PREMALO INTENZIVNIH POSTELJ

V Nemčiji so med prvim in drugim valom epidemije skupaj pripravili 8500 dodatnih postelj. Glede na število prebivalcev bi to pomenilo, da bi jih morali v Sloveniji približno dvesto. V resnici v tem času nismo dobili ene nove intenzivne postelje. "Po mojih podatkih je bilo v Sloveniji konec aprila 257 postelj za intenzivno zdravljenje odraslih (ICU). Nimam informacije, da bi se to število povečalo in tudi ne vidim, kako," je že sredi poletja opozarjal dr. Marko Noč, član strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje v prvem valu epidemije

Da za vse obolele ne bodo imeli dovolj prostora, so v UKC Ljubljana ugotovili šele na vrhuncu drugega vala.
Da za vse obolele ne bodo imeli dovolj prostora, so v UKC Ljubljana ugotovili šele na vrhuncu drugega vala.
STA

Danes že skoraj polovico teh postelj zasedajo bolniki s covid-19. Po podatkih ministrstva jih je bilo v četrtek zjutraj zasedenih 110, prosti pa le dve – po ena v Novem mestu in v Murski Soboti. Čeprav bolnišnice sproti zagotavljajo dodatne postelje, na ministrstvu priznavajo, da postopoma sproščajo tudi postelje, ki so sicer namenjene drugim dejavnostim. 

Trenutno je v bolnišnicah skoraj 800 obolelih s covid-19. Še dva tedna nazaj jih je bilo štirikrat manj, a je bilo že takrat jasno, da se bo število zaradi eksplozije okužb v prvi polovici oktobra silovito povečevalo. Da za vse obolele ne bodo imeli dovolj prostora, so v UKC Ljubljana ugotovili šele na vrhuncu drugega vala. Šele prejšnji teden so začeli s projekti adaptacije še neizgrajenih in zapuščenih prostorov.

Preberite še:
Janša je kriv, a ni edini #kolumna

2) DOMOVI ZA STAREJŠE SPET BREZ OBRAMBE

Vnaprej se je vedelo, da bodo v drugem valu epidemije najšibkejša točka spet domovi za starejše (DSO). Že v začetku septembra so okužbe izbruhnile v domovih v Hrastniku in v Mariboru. A postorilo se je bore malo.

Vlada med obema valoma epidemije ni zagotovila mobilnih enot za testiranje. Prav tako vojske ni zadolžila za intenzivno razkuževanje prostorov DSO, ampak jo raje pušča v 24-urni pripravljenosti. Za razliko od prvega vala je vse okužene in občasno tudi zdrave stanovalce domov sprva nameščala v bolnišnice. Ko je tam zmanjkalo prostora, so se začele težave. 

V mnogih domovih za starejše občane so znova žarišča okužb.
V mnogih domovih za starejše občane so znova žarišča okužb.
Bobo

Domovi so bili ob vdorih okužb nemočni, saj zaradi prostorske stiske niso mogli vzpostaviti rdečih con. Država stanovalcev ni želela premestiti v hotele ali zdravilišča. Domovi pogosto niso imeli medicinskih sester, zaradi vdora okužb pa jim zmanjkuje kadra, ki je že tako slabo plačan. Prav tako ni rezervnih ekip, ki bi v primeru izbruha virusa priskočila na pomoč posameznim domovom. V domu starejših v Loki pri Zidanem Mostu, kjer se je okužilo več kot 120 ljudi, je bil glavni vzrok hitrega širjenja zastarel prezračevalni sistem. Pozivi, naj se v domovih prednostno to uredi, so stari že mesece, a jih očitno ni slišal nihče. 

3) BREZ NAPOVEDI O GIBANJU EPIDEMIJE

Tomaž Gantar je v začetku poletja ustanovil strokovno skupino, ki bi sproti analizirala in napovedala razvoj epidemije novega koronavirusa v Sloveniji. To bi ji močno pomagalo pri načrtovanju prihodnjih ukrepov. Ves čas bi sproti in natančno vedela, kakšne so posledice že sprejetih ukrepov, kakšna so tveganja pri razvoju epidemije in kako jih obvladovati. 

Toda od vsega tega ni bilo nič. Skupina, ki jo vodi državna sekretarka Tina Bregant, se je prvič sestala šele minuli teden, torej po tem, ko smo na njeno nedelo opozorili na necenzurirano.si. Tudi to je eden od razlogov, da je država drugi val epidemije pričakala nepripravljena. Ob ustreznih modelih bi se recimo lažje odločila, ali je bilo res pametno že prvi teden septembra odpirati srednje šole, v začetku oktobra pa fakultete.

V treh mesecih se skupina, ki jo vodi državna sekretarka Tina Bregant, ni sestala niti enkrat.
V treh mesecih se skupina, ki jo vodi državna sekretarka Tina Bregant, ni sestala niti enkrat.
STA

4) BREZ NAČRTA ZAPIRANJE JAVNEGA ŽIVLJENJA

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je maja objavila kriterije, ki določajo, ali in kako uspešno posamezne države obvladujejo epidemijo. Po enem od teh je to mogoče le, če je delež pozitivnih na testih nižji od petih odstotkov. Temu so recimo sledili v Nemčiji, ki je novo zapiranje javnega življenja napovedala, ko je delež pozitivnih testov dosegel 5,6 odstotka.

V Sloveniji je že 8. oktobra delež pozitivnih testov presegel deset odstotkov. Šele takrat se je vlada odločila za prve omejevalne ukrepe, ki zaradi razmaha epidemije niso mogli več delovati. 16. oktobra, ko je država zaprla gostinske lokale, frizerske salone in šole od 6. razreda naprej, uvedla obvezno nošenje mask na odprtih javnih krajih ter prepovedala prehajanje med regijami, vse javne shode, poroke in verske obrede, je delež pozitivnih presegel 16 odstotkov. Ko je Janša dva dni pozneje napovedal razglasitev epidemije, je dosegel petino vseh testiranih. 

Zaradi prepoznih omejevalnih ukrepov bodo ti trajali dlje časa, kar bo povečalo ekonomsko škodo. Za nameček je vlada lastnike in zaposlene v številnih dejavnosti do konca puščala v negotovosti, saj je ukrepe sprejemala "z danes na jutri". 

Preberite še:
Komu je UKC Ljubljana po obisku Janše dal nujni "covid" posel

5) BO HITRIH ANTIGENSKIH TESTOV PREMALO?

Slovenija se je na vrhuncu boja z epidemijo covid-19 odločila za nov režim testiranja. Zdravniki so tako že pred tednom dni dobili navodilo, naj na klasične molekularne teste pošiljajo le še starejše od 65 let, zdravstveno osebje in osebe z drugimi epidemiološkimi znaki. Za vse ostale bodo na voljo hitri antigenski testi, ki so precej manj zanesljivi, a dajo rezultate že po nekaj minutah.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je prejšnji teden prekinil izvajanje vseh preventivnih zdravstvenih storitev ter nenujnih operativnih posegov.
Minister za zdravje Tomaž Gantar je prejšnji teden prekinil izvajanje vseh preventivnih zdravstvenih storitev ter nenujnih operativnih posegov.
STA

Toda država jih ni nabavila pravočasno, zdaj pa jih je na evropskem trgu začelo zmanjkovati. V Sloveniji bomo zato verjetno že kmalu imeli velike težave pri ugotavljanju dejanskega števila okuženih, saj jih zaradi nujne razbremenitve laboratorijev ne bomo več testirali na enak način kot zdaj, nadomestnih hitrih testov pa ne bo dovolj. Že danes pa jih Slovenija kupuje dražje kot druge države.

6) ZAMUDE PRI IZDAJI KARANTENSKIH ODLOČB

Do velikih zamud je prihajalo tudi pri izdaji odločb o karanteni, s katerim so omejili gibanje osebam, ki so bile v tesnem stiku z okuženimi. Nekateri so odločbe prejeli celo potem, ko se jim je karantena ža iztekla, ali celo dvakrat za isti primer.

Zaradi sistema karantenskih odločb sta se že v začetku poletja sporekla Gantar in uradni govorec vlade Jelko Kacin. Na ministrstvu za zdravje očitno niso imeli dovolj kadra, da bi lahko vsem pravočasno izdajali odločbe. To nalogo so hoteli preložiti celo na NIJZ, vendar se je temu javno uprl predstojnik centra za nalezljive bolezni Mario Fafangel. Od prejšnjega tedna sicer ministrstvo ne izdaja več odločb o karanteni na domu. Naknadna analiza bo pokazala, v kolikšni meri je bilo zapoznelo izdajanje odločb krivo, da so ljudje, ki so bili v stiku z okuženimi ali pa so celo kazali bolezenske znake, še naprej hodili v službe. 

Preberite še:
Ne le virus, problem je, da vsi kimajo Janši #grafika

7) SPET GROZI POMANJKANJE ZAŠČITNE OPREME

Ena od ključnih nalog aktualne vlade je bila nabava trimesečnih državnih zalog mask, rokavic, plaščev, razkužil in druge zaščitne opreme. Nenazadnje je več mesecev opozarjala, da ji je prejšnja vlada pustila prazna skladišča.

Vlada v pripravah na drugi val ni opravila svoje naloge.
Vlada v pripravah na drugi val ni opravila svoje naloge.
Vlada RS

Toda z nabavo zalog se zapleta. Na zavodu za blagovne rezerve so s ključnim javnim razpisom iz neznanega razloga čakali skoraj dva meseca. Vmes sta jim propadla dva razpisa za nabavo opreme. Zavod bi opremo lahko kupoval poleti, ko se je dogajanje po svetu že umirilo, cene pa drastično padle. Namesto tega jo nabavlja na vrhuncu drugega vala, ko po vsej Evropi beležijo rekordno število novih okužb, zato povpraševanje po opremi raste.

Že v kratkem se lahko tako zgodi, da bo v Slovenijo začelo primanjkovati zalog določenih vrst zaščitne opreme. Javni zdravstveni zavodi, še posebej manjši, ki bi morali v zadnjih mesecih poskrbeti za nabavo lastnih zalog in jim to ni uspelo, je ne bodo imeli kje vzeti. Šele pred dnevi je svoj razpis za nabavo opreme objavilo tudi ministrstvo za obrambo.

8) VENTILATORJE USPOSABLJALI ŠELE NA VRHUNCU EPIDEMIJE

Šele pol leta po tem, ko je od podjetja Geneplanet za osem milijonov evrov kupila ventilatorje Siriusmed R30, neprimerne za zdravljenje bolnikov s covid-19, se je država lotila kupovanja nakup dodatne opreme, ki to zdravljenje omogoča

9) KUPILI PREMALO CEPIVA PROTI GRIPI

Letos so zdravstveni strokovnjaki še posebej priporočali cepljenje proti gripi. Poleg razbremenitve zdravstvenega sistema in zaščite najbolj ogroženih skupin prebivalstva se pojavljajo strokovne ocene, da cepivo proti gripi okrepi imunski sistem in s tem dodatno pomaga v boju proti covid-19. 

Politične obljube so se v tednu dni izkazale za neuresničljive, pozivi pa politični marketing, saj ukrep ni bil usklajen med državnimi organi.
Politične obljube so se v tednu dni izkazale za neuresničljive, pozivi pa politični marketing, saj ukrep ni bil usklajen med državnimi organi.
Profimedia

Gantar je tako državljane pozval k množičnemu cepljenju proti gripi, vlada pa je na veliko razglašala, da bo letos brezplačno za vse. A pozabili so povedati bistveno: cepiva je dovolj le za dobro desetino prebivalstva. Medtem ko so druge države pohitele in naročile dodatne odmerke cepiva, je bila Slovenija že prepozna. V nasprotju s priporočili cepiva niso rezervirali za kronične bolnike in starejše ter zaposlene v zdravstvu in domovih za starejše.