Do državnozborskih volitev še:

Kako je virus prehitel Gantarjevo državno sekretarko

Zakaj se skupina strokovnjakov, ki jo je minister za zdravje Tomaž Gantar ustanovil za pomoč pri obvladovanju epidemije, v treh mesecih ni sestala niti enkrat?

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
četrtek, 22. 10. 2020, 05:55


Tomaž Gantar
Strokovna skupina, ki jo je ustanovil minister Tomaž Gantar, bi morala pripravljati in preverjati modele za napovedovanje in spremljanje razvoja epidemije.
STA

Minister za zdravje Tomaž Gantar je v začetku poletja ustanovil strokovno skupino, ki bi sproti analizirala in napovedala razvoj epidemije novega koronavirusa v Sloveniji. Državi bi morala pomagati predvideti, kako naj sprejema ukrepe in koliko bolniških postelj bo potrebovala do jeseni. Toda od vsega tega ni bilo nič. V treh mesecih se namreč skupina, ki jo vodi državna sekretarka Tina Bregant, ni sestala niti enkrat, država pa je drugi val epidemije pričakala nepripravljena.  

Dokumenti, ki smo jih pridobili in analizirali v uredništvu necenzurirano.si, razkrivajo, da je minister Gantar v petek, 10. julija, podpisal sklep o imenovanju Ekspertne skupine za modeliranje bolezni Covid-19. To je bilo v času, ko je število aktivnih primerov okužb po junijskem zatišju spet začelo rasti. Na dan, ko je Gantar podpisal sklep, je bilo pozitivnih 32 testov, največ od sredine aprila. Včeraj jih je bilo samo novih okužb več kot 1500.

Vodenje skupine je Tomaž Gantar zaupal Tini Bregant. Vanjo je imenoval petnajst strokovnjakov z različnih področij. To so:

-        Mario Fafangel, vodja epidemiologov z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ),

-        Drago Bokal z mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko,

-        Aleks Jakulin iz podjetja 1. Inc kot predstavnik Sledilnik.org,

-        Janez Žibert z zdravstvene fakultete,

-        Žiga Zaplotnik s fakultete za matematiko in fiziko,

-        Maja Pohar Perme z medicinske fakultete,

-        Milan Batista s fakultete za pomorstvo in promet,

-        Matjaž Perc s fakultete za naravoslovje in matematiko,

-        Matjaž Leskovar z Instituta Jožef Štefan,

-        Dragan Marušič s fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije,

-        Andraž Stožer z medicinske fakultete,

-        Luka Renko iz Sledilnik.org,

-        Brane Leskošek z medicinske fakultete, 

-        Anja Goričan iz podjetja DataBitLab.

-        Katarina Kralj z ministrstva za zdravje.

Skupina je imela več konkretnih nalog. Pripravljati in preverjati bi morala modele za napovedovanje in spremljanje razvoja epidemije. Opozarjati bi morala na odstopanja in morebitno neusklajenost podatkov iz različnih virov. Tedensko bi morala analizirati tveganja, povezana z razvojem epidemije, in za vlado o tem pripravljati redna poročila. "Modeliranje je osnova za predvidevanje, kako se bo razvijala epidemija in polnile zmogljivosti bolnišnic," je včeraj dejal član skupine Matjaž Leskovar.

Skupina, ki jo vodi Tina Bregant, se v treh mesecih ni sestala niti enkrat.
Skupina, ki jo vodi Tina Bregant, se v treh mesecih ni sestala niti enkrat.
STA

Po prvotnem načrtu bi se morali njeni člani do oktobra srečevati enkrat na teden, Bregantova pa bi lahko na sestanke po potrebi vabila tudi zunanje strokovnjake. Toda več članov nam je včeraj dejalo, da se skupina od 10. julija ni sestala niti enkrat. Kako je to mogoče? 

Čakajo vabilo, ki ga že tri mesece ni

Zagotovo razlog ni mogel biti denar. Delovanje skupine bi namreč stalo največ 5000 evrov, izhaja iz sklepa o njeni ustanovitvi. Država bi tako lahko skoraj brezplačno več mesecev črpala znanje štirinajstih zunanjih strokovnjakov z različnih področij, združeno na enem mestu. To bi ji močno pomagalo pri načrtovanju prihodnjih ukrepov. Ves čas bi sproti in natančno vedela, kakšne so posledice že sprejetih ukrepov, kakšna so tveganja pri razvoju epidemije in kako jih obvladovati. 

Gre za znesek, ki je smešen v primerjavi z nekaterimi izdatki drugih resorjev. Za primerjavo: ministrstvo za finance je recimo komunikacijskemu svetovalcu Sebastjanu Jeretiču v tem času za politični marketing in objave na družbenem omrežju Twitter plačalo že deset tisočakov, torej dvakrat več. Še precej višji znesek, okrog sto tisoč evrov, bo vlada letos namenila za postavitev slovenskega božičnega drevesa v Vatikanu.

Na ministrstvu za zdravje včeraj na naša vprašanja o (ne)delovanju skupine  niso odgovorili. Celo več, na ministrstvu so očitno želeli prikriti dejstvo, da je bila strokovna skupina ustanovljena in da nikoli ni zaživela. Ko smo želeli pridobiti zapisnike njenih sestankov, nam namreč niso odgovorili, da teh sploh ni bilo, ampak so nas napotili na postopek po zakonodaji o dostopu do informacij javnega značaja. 

Kako je Milan Krek prišel do napovedi, bi imeli v Sloveniji brez ukrepov 480.000 okuženih in 90.000 mrtvih, nikoli ni bilo znano.
Kako je Milan Krek prišel do napovedi, bi imeli v Sloveniji brez ukrepov 480.000 okuženih in 90.000 mrtvih, nikoli ni bilo znano.
STA

Prav pomanjkanje ustreznih modelov je eden od razlogov, zakaj je Slovenija drugi val epidemije pričakala nepripravljena. Več projekcij, ki so že v preteklosti napovedale hiter razmah epidemije, se namreč ni uresničilo. Že v začetku aprila je Milan Krek, takrat še kandidat za direktorja NIJZ, dejal, da bi imeli v Sloveniji brez ukrepov 480.000 okuženih in 90.000 mrtvih. Šlo je za številke, krepko višje tudi od tistih v državah, ki jih je koronavirus najbolj prizadel. Kje jih je Krek našel, nikoli ni bilo znano. V začetku poletja pa so na Institutu Jožef Štefan (IJS) napovedovali, da bo Slovenija že sredi julija dnevno beležila tudi do sto novih okužb. V resnici se je to prvič zgodilo skoraj dva meseca pozneje.

Na Institutu Jožef Štefan dnevno pripravljajo projekcije širjenja covid-19 v Sloveniji.
Na Institutu Jožef Štefan dnevno pripravljajo projekcije širjenja covid-19 v Sloveniji.
Institut Jožef Štefan

Ker skupina ne deluje, nihče ni opozarjal na drugi val 

"Namen simulacij epidemije v večini primerov ni, ne sme in ne more biti napovedovanje prihodnosti, ampak je lahko le prikaz, do česa pripeljejo različne izbire, ki jih imamo v posameznem trenutku na voljo," je takrat opozoril Sašo Dolenc, fizik in urednik Kvarkadabre, časopisa za tolmačenje znanosti. "Pri simulacijah razvoja epidemije je pomembno, da avtorji jasno povedo, na katerih zakonitostih temelji njihov matematični model, katere parametre dejansko modelirajo, kako dobro jih poznajo in kaj se zgodi, če jih v svojem modelu spreminjajo," je poudaril Dolenc. 

Strokovna skupina bi morala državi pomagati predvideti, kako naj sprejema ukrepe in koliko bolniških postelj bo potrebovala do jeseni.
Strokovna skupina bi morala državi pomagati predvideti, kako naj sprejema ukrepe in koliko bolniških postelj bo potrebovala do jeseni.
Vlada RS

Morda so tudi zato poznejša opozorila, objavljena v času, ko bi se morala država intenzivno pripravljati na drugi val, ostala v zraku. Že konec julija so tako v IJS opozarjali, da v Sloveniji "plešemo po robu" in da "nam epidemija morebiti začenja uhajati". Takrat je bilo v državi okrog 240 aktivnih primerov okužb, več kot pol manj kot na vrhuncu prvega vala v aprilu. Zadnja napoved IJS, ki je napovedala podvojitev števila novo okuženih v tednu dni, se je žal uresničila. 

Vse modele bi lahko na ministrstvu natančneje analizirali in soočili že julija, ko je bilo ob precej nižjih številkah za ukrepanje na voljo še precej časa. Takrat je imel Gantar "vedno več pomislekov o smiselnosti uvajanja rigoroznih ukrepov nasploh". "Vsakič, ko se bo pojavilo določeno število okuženih, verjetno ne bomo mogli zaustavljati življenja v državi," je ugotavljal minister. Zdaj meni, da je epidemijo mogoče ukrotiti le s popolno ustavitvijo javnega življenja. 

Strokovnjaki, ki jih je zdravstveno ministrstvo izbralo v ekspertno skupino, tako pripravljajo ločene napovedi širjenja okužb. Trije so v zadnjih dneh objavili nove. Po zelo optimističnem modelu Žige Zaplotnika bo v bolnišnicah na vrhuncu epidemije okrog petsto obolelih s Covid-19, od tega sto na intenzivni negi. Trenutno jih je približno pol manj. Precej bolj črnogleda sta modela, ki sta ju pripravila Janez Žibert in Matjaž Leskovar. Prvi je za začetek decembra napovedal 1800 obolelih v bolnišnicah in kar štiristo na intenzivni negi, drugi pa 684 oziroma 181 že v prvem tednu novembra.