Evropa se počasi odpira, nas puščajo doma in v temi

V Nemčiji, Avstriji, Skandinaviji in nekaterih drugih državah, ki jih je izbruh novega koronavirusa najbolj prizadel, že odpirajo ali pa so javno naznanili odprtje šol, vrtcev, trgovin ... Zakaj v Sloveniji še vedno ne vemo, kdaj bomo odprli javno življenje?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
petek, 17. 4. 2020, 05:55


vlada
/
Vlada RS

"Pričakujem, da bomo z epidemijo novega koronavirusa opravili nekje do konca junija," je notranji minister Aleš Hojs povedal v sredo med obiskom mejnega območja ob Kolpi.

Po mesecu dni epidemije je bil to sploh eden prvih signalov vlade o tem, do kdaj bi še lahko veljale stroge omejitve gibanja in drugi varnostni ukrepi. Tako podatki o gibanju števila novih okužb in hospitaliziranih primerov kot tudi zadnje izjave odgovornih namreč kažejo, da se epidemija umirja. Okužbe so večinoma koncentrirane v osrednji Sloveniji in posameznih domovih za ostarele.

Aleš Hojs je včeraj napovedal omilitev omejitve gibanja med občinami.
Aleš Hojs je včeraj napovedal omilitev omejitve gibanja med občinami.
STA

Kljub temu prebivalci od vlade dobivamo zgolj sprotne in delne informacije o predvidenem sproščanju ukrepov. Slovenija je tako v vse manjši skupini evropskih držav, ki še niso razkrile, kakšna bo časovnica postopnega odpiranja javnega življenja. Prav tako po več kot mesecu dni od začetka epidemije ne vemo, koliko ljudi je že prebolelo COVID-19, kolikšno je trenutno stanje okuženih in kje se nahajajo.

Podobne težave imajo na Hrvaškem, kjer so prav tako zaprli državo in uvedli prepoved gibanja med upravnimi območji. Teh je čez 500, pri čemer na nekaterih širših območjih uradno ne beležijo nobene okužbe.

Na Danskem že odprli vrata šol in vrtcev

Medtem je v zahodnih evropskih državah, kjer imajo glede na število prebivalcev bistveno več okužb in smrtnih žrtev kot v Sloveniji, znano bistveno več informacij o tem, kdaj bodo zagnali javno življenje. 

Danska je v začetku tedna kot prva v Evropi začela odpirati vrtce, osnovne šole in centre za dnevno varstvo. S tem želijo razbremeniti starše, ki morajo ob delu na domu skrbeti tudi za otroke. Šolske klopi morajo biti najmanj dva metra narazen, premore morajo organizirati v majhnih skupinah. Veljajo tudi stroga pravila čiščenja in higiene. Kjer je mogoče, naj bi pouk potekal na prostem.

Avstriji so v torek odprli manjše trgovine, ki ne prodajajo hrane. Z začetkom maja se odpirajo preostale trgovine, tudi trgovski centri, in frizerji. Pri obisku trgovin in uporabi javnega transporta so še vedno obvezne zaščitne maske. Restavracije in hotele pa naj bi odprli sredi maja ali nekoliko pozneje. Najmanj do konca junija ne bo nobenih javnih dogodkov.

Javno življenje se obuja tudi v Italiji

Nemčiji, ki nam je pogosto za zgled, so ukrep glede omejevanja stikov podaljšali do 3. maja, ko naj bi se odgovorni ponovno sestali in se odločili o morebitnem podaljšanju omejitve. Dan kasneje naj bi postopoma začeli odpirati šole. Do takrat bodo morali počakati tudi frizerji, medtem ko bodo že od ponedeljka odprte trgovine, velike do 800 kvadratnih metrov. Vsi večji dogodki so prepovedani do konca avgusta.

Italiji, ki jo je pandemija najhuje prizadela, so lahko ponekod po več kot mesecu dni vrata znova odprle knjigarne, papirnice in trgovine z otroškimi oblačili. Razmišljajo tudi o uvedbi karantenskih plaž, s katerimi bi pomagali reševati domači turizem. Še naprej ostajajo v veljavi strogi ukrepi, tudi prepoved gibanja zunaj domovanja, najmanj do 3. maja.

Na Madžarskem, ki je že dalj časa tarča ostrih kritik mednarodne javnosti, so ubrali drugačno pot. Ob nizkem številu opravljenih testov imajo razmeroma malo potrjenih primerov okužbe. Vlada Viktorja Orbana pa se je konec marca odločila, da izredne razmere podaljša do nadaljnjega, v tem času pa ukine parlament in vlada z dekreti.

Grafika kaže, da je Slovenija ena redkih v Evropski uniji, ki je uvedla vse omejitvene ukrepe, ki jih je analizirala Evropska komisija. To so zaprtje meja, prepoved gibanja, prepoved javnih dogodkov, zaprtje šol, vrtcev, izobraževalnih ustanov, trgovin z nenujnim blagom in zaprtje letališč.
Grafika kaže, da je Slovenija ena redkih v Evropski uniji, ki je uvedla vse omejitvene ukrepe, ki jih je analizirala Evropska komisija. To so zaprtje meja, prepoved gibanja, prepoved javnih dogodkov, zaprtje šol, vrtcev, izobraževalnih ustanov, trgovin z nenujnim blagom in zaprtje letališč.
Evropska komisija

Vulkanizerji, trgovine z gradbenim materialom, frizerji ... 

Tudi v Sloveniji omejitveni ukrepi veljajo do nadaljnjega oziroma do konca epidemije. Da bi se to lahko zgodilo enkrat do konca junija, kaže podatek, da se takrat izteče veljavnost tri milijarde evrov vrednega "proti-korona" zakona za pomoč gospodarstvu.

Do takrat bomo omejitve postopoma sproščali, pri tem pa bo vlada Janeza Janše "zelo konservativna". O tem priča tudi včerajšnji primer. Medtem ko so mnogi pričakovali ukinitev prepovedi gibanja zunaj občinskih meja, jo je vlada omilila na način, da lahko od sobote naprej "potujejo" tisti, ki imajo v lasti zemljišča in objekte v drugih občinah. Pri tem pa morajo imeti s seboj ustrezno izjavo.

Vlada je včeraj pozno zvečer sprejela tudi odlok, po katerem bodo v ponedeljek odprli prodajalne z gradbenim materialom, avto salone, servise in vulkanizerje, dovoljene pa bi bile tudi športno-rekreativne storitve na prostem. S 4. majem pa bodo lahko začeli delo opravljati v prodajalnah z do 400 kvadratnimi metri površin, frizerskih in kozmetičnih salonih ter salonih za nego domačih živali.

To je za zdaj vse od načrtov, ki jih je razkrila vlada.

"Ko bo virusa konec, bomo med najbolj uspešnimi državami z najmanj žrtvami," je prepričan Jelko Kacin, uradni vladni govorec za COVID-19.
"Ko bo virusa konec, bomo med najbolj uspešnimi državami z najmanj žrtvami," je prepričan Jelko Kacin, uradni vladni govorec za COVID-19.
STA

Pri hitrosti sproščanja ukrepov bodo imeli pomembno vlogo rezultati naključnega testiranja prebivalstva, ki naj bi ga začeli v naslednjih dneh, izvide pa naj bi imeli do prvomajskih praznikov. "Imamo omejitev gibanja. Ukrep deluje. Če bodo rezultati pokazali, da ga lahko omilimo, bomo to storili v korakih. Pri vsakem koraku bomo merili posledice. Če bodo te negativne, bomo morali korak nazaj. Ko bo virusa konec, bomo med najbolj uspešnimi državami z najmanj žrtvami," je včeraj dejal Jelko Kacin, uradni vladni govorec za COVID-19.

Šole bi odprli po 1. maju, a ima zadnjo vlada

Poleg tega, kdaj se bodo odprle vse trgovine, lokali in številne druge dejavnosti, ni znano tudi, kdaj bo vlada začela odpirati šole, vrtce in druge vzgojno-izobraževalne zavode. Na ministrstvu za šolstvo imajo po naših informacijah pripravljene tri različne scenarije:

- šole bi začele delovati že po prvomajskih praznikih,

- na njihovo odprtje bi morali počakati do 1. junija,

- po tretjem pa bi šole ostale zaprte, vmes pa bi izobraževanje tako kot doslej potekalo na daljavo.

/
/
Dreamstime

Po neuradnih informacijah na ministrstvu podpirajo prvi scenarij in naj bi imeli že vse pripravljeno za odprtje šol. Vendar lahko to zgolj predlagajo, končno odločitev pa bo na podlagi ocene zdravstvene stroke sprejela vlada.

Več bi bilo lahko znano že danes, ko bo ministrica za šolstvo Simona Kustec sporočila odločitev, ali bo letos potekalo nacionalno preverjanje znanja. Medtem bo recimo češko ministrstvo za izobraževanje prihodnji teden odprlo vrata študentom zadnjih letnikov visokošolskih institucij, 11.maja pa se bo začel pouk za zadnje letnike srednjih šol, ki bodo v začetku junija opravljali maturo.

O tem, kdaj bomo odprli meje in ali bomo Slovenci letos preživljali dopust na Hrvaškem, pa se za zdaj pojavljajo le ugibanja. Ali kot je Jelko Kacin odgovoril na vprašanje voditelja Radia 1 Denisa Avdića: "Mogoče v osmem mesecu. Če hočemo to zadevo zatreti, potem moramo sami pri sebi razčistiti nekatere stvari. Boljše je počakati kakšen mesec ali dva – ali pa leto dni – in potem normalno zadihati." 

Kaj bi morali narediti pred odpravo ukrepov

Evropska komisija je v sredo predstavila evropski načrt za postopno odpravo ukrepov. Pred tem naj bi bila izpolnjena tri merila:

znatna omejitev širjenja virusa (vzdržno zmanjšanje števila novih okužb, hospitalizacij in bolnikov v intenzivni negi)

zadostne zdravstvene zmogljivosti (ustrezno število postelj v bolnišnicah, dostop do farmacevtskih proizvodov, zaloge opreme, zadostno število ustrezno usposobljenega osebja ...) in 

ustrezno spremljanje razmer (obsežno testiranje in sledenje stikom). 

Izpostavljajo tudi pomen zmogljivosti za odkrivanje protiteles, ki bodo zagotovile pomembne podatke o deležu prebivalstva, ki je bolezen uspešno prestal, in merjene imunosti prebivalstva.