"Oznako zaupno je analizi določil avtor, verjetno je bil pa avtorjev namen, da ne pride do napačnih interpretacij v javnosti."
Tako so nam včeraj na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, odgovorili na vprašanje, zakaj dva meseca niso javno objavili študije direktorja Elektra Slovenije (Eles) Aleksandra Mervarja o stroških analize različnih scenarijev oskrbe z električno energijo. Ta je namreč luč javnost ugledala šele včeraj, torej že po tem, ko se je slovenska politika odločila za preklic referenduma o drugem bloku krške nuklearke (JEK2).
Prav analiza, v kateri je Mervar preučil več možnih scenarijev prihodnjega razvoja slovenske energetike, bi lahko po oceni številnih v pomembni meri vplivala tudi na razpravo o projektu JEK2. V dokumentu, ki ga je ministrstvu poslal konec avgusta, je namreč Mervar kot najboljšo možnost določil podaljšanje obratovalne dobe obstoječe nuklearke do leta 2063, gradnjo JEK2 in postavitev sončnih elektrarn s skupno močjo 3.250 megavatov. Scenarij, po katerem bi Slovenija leta 2044 praktično vso električno energijo proizvedla iz obnovljivih virov energije, pa je označil za nerealnega.
So torej na ministrstvu, ki v Kumrovem mandatu bolj ali manj odkrito ni naklonjeno jedrski opciji, prav zaradi tega prezrli Mervarjevo študijo? Zakaj je dva meseca ni prebral nihče? In zakaj jo je Mervar po tem, ko je začela curljati v javnost, dopolnil z dodatnimi izračuni, tokrat v prid scenariju z obnovljivimi viri energije?
Preberite še:
30-milijonska dobava števcev: ko so razpisni pogoji pisani na kožo le enemu ponudniku
Mervarjeva analiza je bila slaba novica za Kumra
Spomladi letos je ministrstvo za okolje in prostor pripravilo osnutek celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Kot je v začetku junija poudarjal Kumer, dokument Slovenijo zavezuje, da bo do leta 2030 dosegla vsaj tretjinski delež obnovljivih virov v končni rabi energije in pospešila njihovo umeščanje v prostor.
Že teden dni pozneje je ministrstvo Mervarja zaprosilo za analizo, ki bi načrt podkrepila z izračuni. Prejelo jo je konec avgusta, za ministrstvo pa je bila hladen tuš. Na kratko: Mervar je med ugotovitvami poudaril, da "ni optimist glede uspešnosti realizacij investicij v velika polja sončnih elektrarn". "Varianta 100% obnovljivih virov energije (ki jo je predvideval Kumrov NEPN, op. a.) po mojem ni realna," je zapisal Mervar.
Med desetimi možnimi scenariji razvoja slovenske energetike je kot najboljše ocenil tri, pri čemer je kot najugodnejšega ovrednotil kombinacijo podaljšanja obratovanja obstoječe nuklearke, JEK2 in 3.250 megavatov sončnih elektrarn. "Rezultati mojih izračunov jasno kažejo, da je 100% OVE scenarij neizvedljiv," je poudaril Mervar. Zakaj? Ker je ekonomsko nesmiseln za slovenski energetski sistem, za državo kot morebitnega plačnika subvencij, za vlagatelje v sončne elektrarne brez subvencij, končne porabnike elektrike in plačnike omrežnine.
Pri tem je Mervar dodal, da sam podpira premišljen "nizkoogljični scenarij", pri čemer NEPN "ni pripravljen po teh načelih". Prevedeno: Mervarjeva analiza je bila tudi kritika dela ministra Kumra in državne sekretarke Tine Seršen.
Preberite še:
Zakaj cene javnih naročil v krški nuklearki letijo v nebo
Dokument, ki ga dva meseca ni prebral nihče
Naključno ali ne, je Mervarjeva analiza obtičala na ministrovi mizi – in to z oznako zaupno. To so na ministrstvu umaknili šele v nedeljo, dan preden je SDS kot prva med strankami napovedala, da ne podpira več referenduma o JEK2. "Dokument smo želeli deliti s širšim krogom zaposlenih, in ga dati v pregled in mnenje tudi nekaterim drugim relevantnim deležnikom, kot je na primer Inštitut Jožef Stefan," so nam pojasnili.
Toda po neuradnih informacijah Mervarjeve analize na ministrstvu v dveh mesecih sploh niso uspeli podrobneje prebrati. So jo prikrivali zaradi prihajajoče kampanje za referendum o JEK2, pred katero se je Kumer opazno umaknil iz javnosti? Ne, so nam včeraj zatrjevali viri blizu ministrstva. Kriva naj bi bila obilica drugega dela, pri čemer so bili nekateri naši sogovorniki do Mervarjevega dokumenta tudi kritični. Prevelik poudarek naj bi tako dajal ekonomiki posameznih scenarijev.
"Sama analiza je sicer odličen in zelo dobrodošel analitični prispevek k nadaljevanju javne razprave o različnih scenarijih oskrbe, a še vedno nimamo odgovorov na naša vprašanja (glejte dopis), in pred objavo te analize smo želeli to tudi pridobiti, da bi lahko vse predložili zainteresirani javnosti in ugotovili, da je namen izpolnjen. Z objavo bi bilo primerneje tako počakati do celovitih informacij, a se zdaj odzivamo na pozive k objavi," so nam včeraj pojasnili na ministrstvu.
Ko študija pride v javnost, Mervar popravi izračune
Toda nato je prišlo do verige nenavadnih dogodkov. Za študijo, ki zagovarja jedrski scenarij razvoja energetike, je izvedel Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za nacionalni jedrski program, ki velja za največjega zagovornika projekta JEK2. Ni skrivnost, da je Levičar že več mesecev v bolj ali manj tihi "vojni" s Kumrom, ki je po odpovedi referenduma o JEK2 postala javna.
V sredo je tako Levičar Kumru javno očital, da so ključne informacije o projektu JEK2 že več kot dva meseca na ministrstvu. "Zakaj niso bile objavljene, ne vem," je poudaril Levičar. Na Kumrovem ministrstvu so mu odgovorili, da "niso skrivali ničesar", pri čemer so Mervarjevo študijo označili za "osebno analizo enega energetskega strokovnjaka".
Ko so se v javnosti začele pojavljati informacije o Mervarjevih izračunih, ki ne govorijo v prid scenariju, po katerem bi se Slovenija osredotočala na sončne elektrarne, pa je Mervar na ministrstvo poslal dopolnitev študije. V izračune je vključil še en scenarij, v katerem je krepko popravil vhodne podatke. V novi različici je scenarij s skoraj izključno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov postal bistveno cenejši, kar gre na roko tudi Kumru.
Prvotna različica izračunov
Natančneje, Mervar je v prvotni verziji dokumenta pri tem scenariju predvidel postavitev sončnih elektrarn s kar 20.400 megavatov inštalirane moči. Te bi letno proizvedle za več kot 21.000 gigavatnih ur električne energije. Za primerjavo, lani je bila celotna slovenska poraba za 40 odstotkov nižja od te številke. Tudi zato je končni strošek presegel 91 milijarde evrov, večinoma zaradi investicij v sončne elektrarne in baterijske sisteme.
Dopolnjena različica izračunov
Naenkrat najcenejši scenarij, ki ga pripravljajo pri Kumru
Novi scenarij, po katerem bi Slovenija dosegla 100-odstotne obnovljive vire energije, pa predvideva izgradnjo zgolj 12.000 megavatov sončnih elektrarn, približno toliko, kot znaša poraba. Toda vanj je na novo dodal še tri tehnologije za proizvodnjo električne energije: nove hidroelektrarne (in to ne na Muri ne na območju Nature 2000), lesno biomaso in bioplin. Končni strošek je sicer praktično enak prvotnemu, nepopravljenem scenariju.
Kar je ključno, Mervar se je odločil, da bo v izračun dodal bodoče stroške delovanja in vzdrževanja ter oportunitetne stroške izgub pri ciklih hranjenja viškov električne energije. S tem je premešal končne številke. V prvotni različici študije se namreč najboljši scenariji med seboj razlikujejo za le nekaj milijard evrov. V dopolnjeni je bistveno drugače.
Naenkrat je najugodnejši postal scenarij, po katerih ne bi bilo ne JEK2 ne podaljšanja delovanja NEK do leta 2063. Gre za scenarij, ki ga predvideva osnutek nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, torej dokument, ki so ga pripravili pri Kumru. Stal bi nekaj manj kot 40 milijard evrov. Če bi se odločili tako za izgradnjo JEK2 kot podaljšanje obratovanja NEK, pa bi državo to stalo kar 55 milijard evrov.
