Mervar se bo zagovarjal zaradi privatizacije hčerinske družbe

V javnosti še vedno odmeva naše petkovo razkritje, da je podjetje Stelkom, ki za državna energetska podjetja trži več kot 3.000 kilometrov dolgo hrbtenično optično omrežje, potihoma dobilo novega lastnika iz tujine. 

Podrobnosti o tem, kako je 40 odstotkov podjetja Stelkom končalo v rokah švedske družbe Metrima International, bodo tako skušali izvedeti člani nadzornega sveta družbe Elektro Slovenija (Eles), donedavne večinske lastnice Stelkoma. Po naših informacijah se bodo sestali še ta teden. Katero dokumentacijo so zahtevali, za zdaj ni znano. Toda nova dejstva nakazujejo, da je imel prav Eles, ki ga vodi Aleksander Mervar, ključno vlogo pri delni privatizaciji Stelkoma. Nekatera druga državna energetska podjetja so namreč odkrito nasprotovala lastniškemu vstopu švedskega podjetja, ki je imelo po naših podatkih že pred tem močne povezave s Slovenijo. 

Preberite še:
V tajnosti privatizirali del državnega optičnega omrežja

So novega lastnika izbrali vnaprej?

Dokumenti in podatki, ki smo jih pridobili v uredništvu necenzurirano.si, kažejo, da je Švedom vrata v Stelkom odprl Eles. Vrsto let je bil večinski, 56-odstotni lastnik podjetja Stelkom, preostali deleže pa so obvladovali Holding Slovenske elektrarne (HSE) in elektrodistribucijska podjetja. S stališča države je bilo to logično, saj Stelkom trži proste zmogljivosti v njihovem omrežju, ki ga z investicijami tudi nadgrajuje. Med največjimi naročniki Stelkoma so tako ministrstva za javno upravo, notranje zadeve in obrambo, javni zavod Arnes, družba Gen Energija, in Dravske elektrarne.

Toda v začetku lanskega leta so se v Elesu odločili, da bodo za Stelkom poiskali strateškega partnerja, ki bi vstopil v družbo. Zakaj? Ker podjetje ni izpolnilo strateških načrtov, možnosti za njegovo organsko rast pa so bile izčrpane. Marca lani so se tedanji lastniki Stelkoma na skupščini odločili, da podjetje potrebuje za dober milijon evrov dodatnega kapitala. A pozor: temu so nasprotovali v HSE in Elektru Ljubljana, saj naj bi bili dokumenti za odločanje pomanjkljivi. Prav tako ni bilo jasno, ali lahko v Stelkom, ki trži omrežje v lasti državne energetike, zasebni lastnik sploh vstopi brez soglasja vlade. 

Tu pridemo do ključnega dela zgodbe. V HSE in Elektru Ljubljana takrat še niso vedeli, da so na Stelkomu ob zelo verjetnem soglasju Elesa že vnaprej pripravili teren za prihod izbranega novega največjega lastnika. Z istim švedskim podjetjem, ki je pozneje vstopilo v lastništvo Stelkoma, je namreč njegov direktor Igor Maher že septembra 2020 podpisal pogodbo o najemu dveh milijonov evrov posojila. To posojilo so Švedi pozneje pretvorili v kapital, s čimer so postali 40-odstotni lastniki Stelkoma. 

Preberite še:
Kaj je vlada naredila za to, da bo imel skrbnik državnega omrežja še službo

Kdo je našel Švede? 

Je res šlo za splet naključij, kot so nas v zadnjih dneh skušali prepričati na Elesu in v Stelkomu, ali pa za načrt, ki so ga pred dnevi po dveh letih pripeljali do konca? 

Zakaj je torej Stelkom sploh potreboval posojilo? Kot je pojasnil Maher, je podjetje "iskalo investicijska finančna sredstva vsa leta svojega obstoja". Pri iskanju so se obračali tako na svoje lastnike kakor tudi na druge razpoložljive vire finančnih sredstev, predvsem banke in poslovne partnerje, je poudaril. Na koncu so izbrali Švede, ki so ponudili ugodnejše pogoje kot banke, je dodal Maher.

Kako je to mogoče ob dejstvu, da so imele banke leta 2020, tik po prvem valu epidemije covid-19, na voljo ogromno količine denarja, dostopne po rekordno nizkih obrestnih merah, ni jasno. V Stelkomu pogojev, pod katerimi so najeli posojilo, ne razkrivajo, saj da gre za poslovno skrivnost. 

In kako so v Stelkomu sploh našli Švede? "Oni so našli nas," odgovarja Igor Maher. "Eno od podjetij iz skupine Metrima je imelo projekt vzpostavljanja pametnih števcev za porabo elektrike za podjetje Vattenfall. V tem času je eden od večjih elektro distributerjev na Švedskem, podjetje Ellevio AB, pripravljalo kompleksen razpis svoje prenove telekomunikacijske in informacijske infrastrukture. Na podlagi mednarodnih referenc Stelkoma nas je podjetje Metrima povabilo k sodelovanju na tem razpisu," je pojasnil Maher. 

Preberite še:
Operacija SDH: kako so izbrancu SDS našli manjkajoče izkušnje

Povezave z Elesovim hišnim dobaviteljem 

Da so Švedi relativno poceni privatizirali Stelkom, dokazujejo števiilke. Družba Metrima je v zameno za pretvorbo 1,7 milijona evrov posojila v kapital postala lastnica 40 odstotkov Stelkoma. Eles je sicer svoj 56-odstotni delež v Stelkomu od leta 2014 vrednotil na manj kot pol milijona evrov. Toda od takrat so se prihodki Stelkoma povečali za četrtino, denarni tok iz poslovanja (EBITDA) se je več kot potrojil, kapitala je več za dobro tretjino, premoženja družbe pa za skoraj 200 odstotkov. 

Pri tem bi se lahko dejanska vrednost Stelkoma v naslednjih letih krepko povečala, opozarjajo naši viri iz energetike. Trenutno lahko podjetje uporablja le 20 odstotkov hrbteničnega optičnega omrežja, ki je v lasti državnih energetskih podjetij. Če bi mu v celoti dali v roke upravljanje s tem omrežjem, bi Stelkom postal konkurent največjim operaterjem. 

Novi največji lastnik je v primerjavi s Stelkomom pravi palček. Po javno dostopnih podatkih ima družba Metrima International le nekaj zaposlenih in na leto ustvari manj kot pol milijona evrov prihodkov. Dejansko je del mreže podjetij, ki se konča v Švici, upravlja pa jo Benny Ingemar Iggland. Interes njenih lastnikov v zadnjih letih sega predvsem v Slovenijo. Pojavljajo se tudi pri Elesovih poslih. 

Poročali smo že, da se kot zastopnik Igglandovih podjetij pri nas pojavlja Rihard Vide, širši javnosti manj znani poslovnež, ki je bil v letih 2013 in 2014 manjši solastnik podjetja Masterline International. Takrat mu je Eles, ki ga je že vodil Mervar, s pogajanji brez predhodne objave razpisa zaupal 2,5 milijona evrov vredno nadgradnjo tehnologije na enem od optičnih omrežjih. Delež v podjetju Masterline International je Vide kmalu zatem prodal večinskemu lastniku Goranu Šišakoviču, ki ga je pozneje preimenoval v Mi – line.

A v ozadju so očitno še vedno Švedi. Šišakovič namreč še enemu njihovemu podjetju iz Švice (Emho AG) dolguje nekaj manj kot 670 tisoč evrov. To posojilo je zavaroval z deležem v podjetju Mi – line, ki je od leta 2016 ustvarilo za več kot sedem milijonov evrov poslov. Velik del jih je dobil neposredno, brez javnega razpisa. ELES namreč v svojem telekomunikacijskem omrežju uporablja opremo izraelskega proizvajalca ECI Telekom. Po njegovih zagotovilih je "Mi – line edino usposobljeno podjetje v Sloveniji, ki lahko zagotavlja zahtevano tehnično podporo".

Preberite še:
Šefica NPU ima novo službo z bajno plačo, manjka le še njen podpis

Posli s slabo banko: ko vse ostane med Švedi 

V zadnjih sedmih letih so Švedi, ki so postali največji lastniki Stelkoma, sodelovali pri več deset milijonov evrov vrednih nepremičninskih poslih v Ljubljani. Njihovo drugo podjetje Harlach AG, prav tako iz Švice, je leta 2015 prevzelo družbo Aba Plus, lastnico zemljišč ob Celovški cesti v Ljubljani. Na njih naj bi zrasel projekt Celovška vrata, dve stanovanjski stolpnici, v katerih je predvidenih 78 navadnih in 120 oskrbovanih stanovanj. 

Do družbe Aba Plus je Harlach leta 2015 prišel prek nakupa skoraj 15 milijonov evrov bruto vredne terjateve od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke. Takrat je DUTB vodila švedska ekipa na čelu s Torbjornom Manssonom, ki se je kmalu zatem moral posloviti zaradi očitkov o konfliktu interesov in dragih svetovalnih pogodb.