Prihajajoča politična jesen bo v znamenju referenduma o gradnji nove nuklearke. Gre za odločitev, ki bo narekovala energetsko prihodnost Slovenije za desetletja naprej. Tudi zato je že zdaj mogoče slišati glasna opozorila, da bo nujno obvladovati stroške investicije, ki so pri gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6) ušli nadzoru.
Toda v zadnjih mesecih so v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) izpeljali vsaj tri javne razpise, ki so za nekajkrat presegli prvotno načrtovane vrednosti. Pri vseh je šlo za prenovo, posodobitev oziroma zamenjavo posameznih delov nuklearke:
1. Njihova prvotna ocenjena vrednost je znašala 7,55 milijona evrov. Toliko so v nuklearki, ki jo od lani vodi Gorazd Pfeifer, predvideli, da jih bodo stali ti posli.
2. Končna pogodbena vrednost vseh treh razpisov je na koncu presegla 22 milijonov evrov.
To pomeni, da so v krški nuklearki za tri javna naročila skupaj plačali skoraj 15 milijonov evrov več od prvotnih ocen. Razlika je enaka petini celotnega denarnega toka, ki ga je lani ustvarila nuklearka. Pri enem od teh razpisov je bila končna vrednost celo petkrat višja od predvidene.
Kako je to mogoče? In kaj o tem pravijo v nuklearki?
Preberite še:
Tako odteka denar iz zdravstva: razpis za enega, nato dvig cene
Ponudba, vredna šest milijonov, se po sestanku podraži za dva
Lani bi morala krška nuklearka, ki je v lasti slovenske Gen Energije in hrvaškega HEP, po načrtu proizvesti več kot šest teravatnih ur (TWh) električne energije. Toda leto so zaznamovali avgustovske poplave in 43 dni dolg izredni remont zaradi sanacije puščanja na sistemu varnostnega vbrizgavanja. Zgolj stroški vzdrževanja so zato nuklearko lani stali 32 milijonov evrov. To je enkrat več kot leta 2022.
Med temi stroški je mogoče najti tudi enega od treh javnih razpisov, katerega vrednost se je drastično zvišala. Šlo je za zamenjavo delov cevovoda varnostnega vbrizgavanja. Ocenjena vrednost: štiri milijone evrov. Javno naročilo so v družbi NEK objavili konec oktobra lani, nekaj tednov po preventivni zaustavitvi elektrarne zaradi puščanja hladilne vode. Kot je razvidno iz dokumentacije, so prošnjo za posredovanje ponudbe posredovali le enemu ponudniku – ameriški družbi Westinghouse, ki je za obstoječo nuklearko zgradila in dobavila opremo.
Ta je v enem dnevu v Krško poslala ponudbo, vredno šest milijonov evrov. Toda že nekaj dni pozneje je sledil sestanek s predstavniki Američanov, kjer so jim predstavili pričakovan obseg dela in potrebno število delovnih ur. Na tej podlagi so Američani občutno zvišali ponudbo - na 8,4 milijona evrov. V manj kot tednu dni je vodstvo družbe NEK ponudbo tudi potrdilo, čeprav je za enkrat več presegala prvotno oceno.
Preberite še:
Lobiranje za NEK2: Pusar premagal Nino Tomažin
Dve petmilijonski ponudbi, razlika pa 10 tisoč evrov
V istem času so v Krškem izpeljali še dve drugi javni naročili, pri katerih je končna vrednost krepko presegla prvotno ocenjeno vrednost. Pri obeh ni bil izbran ponudnik, ki je kandidiral z najugodnejšo ceno.
Aprila lani je tako krška nuklearka objavila javno naročilo za "revitalizacijo SW grobih grabelj (1200-SW-L)". Njegova ocenjena vrednost je znašala natanko 900.000 evrov. Do izteka roka dva meseca pozneje je prejela dve ponudbi. Oddala sta ju:
- špansko podjetje IDOM (4,86 milijona evrov),
- slovensko podjetje Numip, ki je vrsto let veljalo za hišnega dobavitelja krške nuklearke. Dela je bilo pripravljeno izvesti za 4,85 milijona evrov, torej dobrih 10 tisoč evrov ceneje.
Sledila so pogajanja, v katerih je IDOM spustil ceno za 363 tisoč evrov, Numip pa za kar 1,2 milijona evrov, a kljub temu ni dobil posla. V Krškem so namreč pri pregledu ponudb ugotovili, da Numip nima dovolj dobrega sistema za upravljanje kakovosti, kar je bil eden od razpisnih pogojev. Njegovo ponudbo so izločili in raje izbrali dražje Špance.
Preberite še:
Boj za dobavo števcev: padel razpis, ki naj bi bil prirejen
"Vedno izberemo ekonomsko najugodnejše ponudnike"
Še en podoben primer: javni razpis za posodobitev sistema priprave tehnološke vode. Ocenjena vrednost je znašala 2,69 milijona evrov. V nuklearki so prejeli tri ponudbe. Poslali so jih:
- Španci (9,5 milijona evrov),
- italijanska družba Ansaldo Nucleare (9 milijonov evrov) in
- slovaško podjetje Vuje, ki je bilo najcenejše (slabih 7 milijonov evrov).
Toda spet so odločali drugi pogoji. Slovaki so namreč vse točke, ki so jih pridobili zaradi razlike v ceni, izgubili pri garancijskem obdobju, pa tudi zaradi previsokega zaslužka pri dobavljeni opremi. Na koncu so Italijani zbrali nekaj več kot 80 točk, Španci slabih 79 točk, Slovaki pa 78 točk.
V nuklearki v tem ne vidijo nič nenavadnega. "Na vseh naročilih so bili izbrani ekonomsko najugodnejši ponudniki, ki v ocenjevanju ponudb prejme največje število točk po merilih opredeljenih v razpisni dokumentaciji. Cena oziroma vrednost ponudbe ni nujno edino in izključno merilo za naročnika. V večini javnih naročil se uporablja kombinacija meril (cena, reference strokovnega kadra, garancijska doba, sistem kakovosti ipd.)," so pojasnili.
Preberite še:
Nov sporni posel na Darsu: razpis padel, ker so favorizirali ponudnika
Cene na trgu so podivjale
Toda viri blizu nuklearke poudarjajo, da so se v nuklearki pri načrtovanju in izvedbi investicij ujeli v škarje. "Težava je, ker so cene v jedrski in energetski dejavnosti v zadnjem letu ali dveh podivjale, pri čemer so elektrarne pogosto vezane na podjetje, ki je dobavilo turbino ali drugo opremo. Temu pa ne sledi gospodarski načrt nuklearke, ki se dela za pet let naprej, vsako leto pa osvežuje," nam je dejal eden od sogovornikov, ki ni želel ostati imenovan.
Po naših informacijah je nekatere od teh podražitev obravnaval tudi nadzorni svet nuklearke, ki mora potrditi vsako investicijo, višjo od dveh milijonov evrov. Gradiva, o katerem odločajo nadzorniki, ki jih trenutno vodi Kažimir Vrankić, pred tem pregleda posebna delovna skupina. "Res pa je, da se lahko v nuklearki vedno znova sklicujejo na poseben status, ki ji ga daje meddržavna pogodba, ali na jedrsko varnost," je dodal naš sogovornik.
V nuklearki visoke razlike med prvotno ocenjeno vrednostjo in končno pogodbeno ceno pripisujejo specifičnim razmeram v panogi. "Naročnik je izračunal ocenjeno vrednost na podlagi izmenjave informacij z industrijo in razmer na trgu, vendar gre za enkratne specifične projekte, ki so odvisni od specifičnih zahtev jedrske industrije. Ker gre za enkratna javna naročila, ponujena vrednost odstopa od ocenjene," so pojasnili.
