Podjetje Elektro Slovenije (Eles) je za državo strateškega pomena, ker upravlja daljnovode, transformatorske postaje in druge dele prenosnega električnega omrežja. Toda širši javnosti je malo znano, da imajo državna energetska podjetja v lasti še en del pomembne infrastrukture. Gre za več kot 3.000 kilometrov dolgo hrbtenično optično omrežje, ki se z elektrodistribucijskim omrežjem prepleta po zraku in pod zemljo.
Zanj skrbi podjetje Stelkom, ki ga svojim strankam ponuja za širokopasovni dostop in druge storitve. Do zdaj je bilo v lasti Elesa, Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in državnih elektrodistribucijskih podjetij. Toda pred dnevi je daleč od oči javnosti dobilo novega lastnika iz tujine. 40-odstotni delež v podjetju Stelkom je namreč prevzela družba Metrima International s sedežem na Švedskem.
To pomeni, da ima ključno vlogo v podjetju, ki skrbi za upravljanje in varnost drugega največjega telekomunikacijskega omrežja v državi, po novem zasebno podjetje iz tujine. O tem ne Eles ne Stelkom nista obvestila javnosti. Toda naše preverjanje je pokazalo, da se je projekt delne privatizacije podjetja Stelkom pripravljal skoraj dve leti. Povezave novega lastnika pa vodijo tudi do Slovenije. Natančneje, do ljudi, ki so bili že v preteklosti povezani z domačo energetiko.
Preberite še:
Operacija SDH: kako so izbrancu SDS našli manjkajoče izkušnje
Od posojila do delne privatizacije
Začetek zgodbe sega v leto 2020, ko je bila na oblasti že tretja vlada Janeza Janše. Takrat so na Stelkomu, kjer so v zadnjih letih vlagali v odprte bazne postaje, nove optične povezave, nadgradnjo omrežja in druge investicije, potrebovali dodaten denar. Toda tega niso našli pri bankah ali tedaj največjemu lastniku Elesu, ki letno ustvari več kot 50 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja, ampak na Švedskem.
Septembra 2020 si je tako Stelkom pri švedski družbi Metrima International izposodil dva milijon evrov. Podjetje, ki ga vodi Igor Maher, kratek čas minister za infrastrukturo v vladi Alenke Bratušek, je tako dobilo svež denar. Kljub temu so njegovi lastniki že pol leta pozneje, marca lani, ugotovili, da potrebuje še dober milijon evrov dodatnega kapitala. Zeleno luč za to so prižgali na skupščini. Toda vplačati ga ni želelo nobeno od državnih energetskih podjetij. Konec lanskega leta so se tako v Stelkomu odločili, da bodo iskali potencialnega strateškega partnerja. Našli so le enega kandidata – družbo Metrima International.
Šlo je torej za isto švedsko družbo, ki je leto dni pred tem Stelkomu posodila dva milijona evrov. To posojilo je pretvorila v kapital, s čimer je postala 40-odstotna lastnica Stelkoma. S tem so si Švedi zagotovili kontrolni delež, s katerim lahko blokirajo praktično vse pomembne odločitve. Brez njih ne more priti do sprememb družbene pogodbe ali morebitne nove dokapitalizacije. Odprli so si tudi vrata do poznejšega prevzema Stelkoma, saj imajo prednostno pravico do nakupa deležev od preostalih družbenikov.
Preberite še:
Državni milijoni za podjetje, ki je v preiskavi zaradi prisilnega dela
Kako so državni energetiki odprli vrata novemu lastniku
Vse to so jim dovolila državna energetska podjetja na čelu z Elesom. Zakaj? Kot nam je včeraj pojasnil direktor Elesa Aleksander Mervar, je Eles svojo namero o vstopu strateškega partnerja v Stelkom zapisal v svoji veljavni strategiji do leta 2025. Ta navaja, da "so možnosti za organsko rast Stelkoma z obstoječim poslovnim modelom in kadrovsko zasedbo izčrpane". Eles je pri tem zasledoval dva cilja, je pojasnil Mervar: da sam obdrži najmanj četrtinski lastniški delež in da imajo večinskega še vedno slovenski lastniki. Poudaril je, da direktor Elesa za glasovanje na skupščinah ne potrebuje soglasja nadzornega sveta in lastnika, torej države.
Za odgovor na vprašanje, zakaj je Stelkom leta 2020 sploh najel posojilo, ki je omogočilo delno privatizacijo podjetja, nas je Mervar napotil na poslovodstvo Stelkoma. Zakaj mu denarja ni posodil Eles? "Če bi se Stelkom obrnil na Eles s predlogom o najemu dolgoročnega posojila, bi bil predlog zavrnjen, ker Eles tovrstnih finančnih transakcij s Stelkomom ni načrtoval," je pojasnil Mervar.
Državne energetske družbe so tako Švedom na stežaj odprla vrata do največjega lastniškega deleža v podjetju, ki javnemu zavodu Arnes zagotavlja delovanje posebnega omrežja za 300.000 uporabnikov s področij izobraževanja, raziskovanja in kulture. Med njegovimi večjimi naročniki so še ministrstva za javno upravo, notranje zadeve in obrambo, družba Gen Energija, lastnica slovenske polovice jedrske elektrarne v Krškem, in Dravske elektrarne.
Preberite še:
Četrtmilijonska letna renta za Vizjakovega hišnega svetovalca
Slovenski partner Švedov, ki je že sodeloval z Elesom
O podjetju Metrima International ni mogoče najti veliko podatkov. Ima enega zaposlenega in na leto ustvari manj kot pol milijona evrov prihodkov od prodaje. Toda v njegovem ozadju se po naših informacijah skrivajo tudi ljudje iz Slovenije. Na koncu lastniške verige skupine Metrima je namreč švicarsko podjetje Nepers AG. Njegov direktor je švedski državljan Benny Ingemar Iggland, ki je v zadnjih sedmih letih sodeloval pri več deset milijonov evrov vrednih nepremičninskih poslih v slovenski prestolnici.
Njegovo drugo švicarsko podjetje Harlach je namreč leta 2015 prevzelo družbo Aba Plus, lastnico zemljišč ob Celovški cesti v Ljubljani. Na njih naj bi zrasel projekt Celovška vrata, dve stanovanjski stolpnici, v katerih je predvidenih 78 navadnih in 120 oskrbovanih stanovanj. Do družbe Aba Plus je Harlach prišel prek nakupa 16 milijonov evrov terjatev od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke. Leta 2018 je od družbe Heta Asset Management, slabe banke nekdanje Hypo banke, odkupil tudi za skoraj štiri milijone evrov terjatev do investitorja v Eko srebrno hišo, stanovanjsko-poslovnega objekta na Dunajski v Ljubljani.
Kot zastopnik Igglandovih podjetij pri nas se pojavlja Rihard Vide, širši javnosti manj znani poslovnež, ki je bil še konec devetdesetih let prejšnjega stoletja tesno povezan s cerkvijo. Bil je predsednik uprave Volksbank Slovenija in solastnik Biobanke, največje zasebne banke popkovnične krvi pri nas. Je tudi nekdanji član Rotary Club Ljubljana Emona.
Toda Vide je bil v preteklosti že povezan z Elesom. V letih 2013 in 2014 je bil manjši solastnik podjetja Masterline International, ki mu je Eles s pogajanji brez predhodne objave razpisa zaupal 2,5 milijona evrov vredno nadgradnjo tehnologije na enem od optičnih omrežjih. Takrat je Eles že vodil Mervar. Delež v podjetju Masterline International je Vide kmalu zatem prodal večinskemu lastniku Goranu Šišakoviču, ki ga je pozneje preimenoval v Mi – line. To je z Elesom od leta 2016 ustvarilo za več kot sedem milijonov evrov poslov.
V prvotni različici novinarskega prispevka smo napačno zapisali, da so delno privatizacijo Stelkoma "omogočila državna energetska podjetja na čelu z Elesom in HSE". Iz HSE so naknadno sporočili, da so kot družbenik družbe Stelkom d.o.o. glasovali proti sprejemu sklepa o spremembi družbene pogodbe pod odložnim pogojem izvedbe vplačila povečanega osnovnega kapitala s strani vstopajočega družbenika Metrima International AB, ker predstavljeno skupščinsko gradivo ni omogočalo informirane odločitve". "HSE torej ni soglašal z vstopom novega družbenika, tj. družbe Metrima International AB v družbo Stelkom d.o.o.," so poudarili na HSE.
