Medtem ko je pozornost politike in javnosti usmerjena v prihajajoči posvetovalni referendum o drugem bloku Jedrske elektrarne Krško (JEK2), smo v domači energetiki priča novemu spopadu za več deset milijonov evrov vreden posel, ki ga že ves čas spremljajo očitki o favoriziranju vnaprej izbranega ponudnika.
Gre za dobavo več kot 260 tisoč gospodinjskih števcev električne energije. Te bodo v prihodnjih treh letih odkupovala državna elektrodistribucijska podjetja. Nato jih bodo nameščala uporabnikom, s čimer naj bi prejemala zanesljive podatke o tem, koliko elektrike porabijo.
Toda prvi poizkus množične nabave teh števcev je konec lanskega leta propadel. Rdečo luč mu je namreč prižgala državna revizijska komisija, ki je razveljavila razpis, na katerem je zmagala družba Solvera Lynx v lasti Otmarja Zorna, enega od najvplivnejših poslovnežev iz domače energetike. Razlog: števci kitajskega proizvajalca, ki jih je ponujal Zorn, nikoli niso izpolnjevali razpisnih pogojev. Pritožbo je vložila družba Iskraemeco, ki je pred tem dobavljala števce elektrodistributerjem.
Zdaj se zgodba očitno ponavlja:
- tudi v novem razpisu, po vrednosti še večjem od prvega, so se tako znašli pogoji, ki jih je državna revizijska komisija ocenila za neustrezne.
- obenem pa razpis zajema tudi nekatere nove pogoje, ki so zelo verjetno prilagojeni za kitajske števce, torej Zorna.
Preberite še:
Boj za dobavo števcev: padel razpis, ki naj bi bil prirejen
Števce kupujejo v imenu petih elektrodistributerjev
Prvotni razpis za dobavo 176 tisoč števcev, ki je bil razveljavljen konec lanskega leta, je vodilo podjetje Sistemski operater distribucijskega omrežja (SODO). To je bilo vmes pripojeno k Elesu, pri čemer so imeli glavno besedo pri pripravi razpisa uslužbenci elektrodistribucij.
Zdaj je zadevo prevzelo podjetje Elektro Celje, ki ga vodi Boris Kupec, imenovan še v času vlade Mire Cerarja. To števce kupuje v imenu vseh petih elektrodistributerjev, med drugim tudi Elektra Ljubljana in Elektra Maribor, ki sta precej večja od Elektra Celje.
Nov razpis je bil objavljen konec septembra. Po novem želi Elektro Celje kupiti 261 tisoč števcev, kar je pol več kot lani. V večini gre za enofazne in trofazne števce s PLC G3 komunikacijskim vmesnikom. Glede na njihove cene na primerljivih razpisih v zadnjem letu dni bi se lahko končne ponudbe gibale blizu vrednosti 30 milijonov evrov.
Preberite še:
Spopad za 15-milijonski posel v energetiki
Kitajcev nihče ne spusti v države EU, zato nimajo referenc
Več ponudnikov se je pritoževalo, da je rok za oddajo ponudbe, v katerem morajo ponudniki predložiti tudi vzorec števcev, zelo kratek, zato so ga na Elektru Celje podaljšali za tri tedne. Toda naši viri so nas opozorili tudi na nekatere razpisne pogoje, ki jih je mogoče označiti za sporne.
Tako so v Elektru Celje, da bi se prepričali v kakovost delovanja števcev, od ponudnikov zahtevali dodatne reference. Kot pogoj so postavili, da imajo proizvajalci ponujenih števcev za seboj že uspešne dobave, in sicer minimalno število 25.000 števcev naročnikom s sedežem v evropskih državah. To je nenavadno. Elektrodistribucijska podjetja so namreč doslej na primerljivih razpisih določala drugačen izbor držav. Pogoji so se tako nanašali na države EU ali članice Združenja evropskih sistemskih operaterjev prenosnih omrežij (ENTSO-E).
Zakaj so se v Elektru Celje raje odločili za "evropske države"? Ker so s tem, naključno ali ne, sodelovanje na razpisu omogočili Otmarju Zornu. Kitajski proizvajalec Sanxing, ki ga zastopa njegova družba Solvera Lynx, namreč tovrstnih števcev še ni dobavil v nobeno od držav EU. Pred kratkim pa je dobil posel na Kosovu. Tja je Sanxing po naših informacijah prodal okoli 26.000 števcev.
To je natanko tisoč več od pogoja, ki ga je v razpisu postavilo Elektro Celje.
Kitajski števci na drugih razpisih niso mogli sodelovati
"Glede pogojev za sodelovanje zakon le načeloma navaja, kakšne vrste pogojev se lahko v razpisno dokumentacijo vključi, konkretno odločitev pa prepušča naročniku," so pojasnili v Elektru Celje.
Drugače so ravnali v Elektru Primorska, kjer so nedavno izbrali dobavitelja nekaj več kot 12.000 števcev, ki jih bodo kupovali do jeseni 2025. Takrat naj bi se začele dobave od ponudnika, ki ga bo izbral Elektro Celje.
Kot referenco so v Elektru Primorska določili uspešno dobavo števcev v države EU ali Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA). Njegove članice so Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica, ne pa tudi Kosovo.
Se ponavlja zgodba s prejšnjega razveljavljenega razpisa?
Solvera Lynx se je, kot rečeno, prijavila že na prejšnji razpis podjetja SODO in na njem zmagala. Števce je bila pripravljena dobaviti za 14,7 milijona evrov (brez DDV), dobre tri milijone evrov ceneje kot Iskraemeco, ki števce proizvaja v Sloveniji.
Po petih mesecih preverjanja je razpisna komisija konkurenčne ponudbe izločila zaradi neizpolnjevanja pogojev ali previsoke cene. Toda državna revizijska komisija, ki jo vodi Samo Červek, je po pritožbi Iskraemeca ugotovila, da bi morali na SODO izločiti tudi Zornovo ponudbo. Števci, ki jih je ponujalo njegovo podjetje Solvera Lynx, namreč niso izpolnjevali zahtevanih pogojev.
V Iskraemecu so v zahtevku za revizijo opozorili, da je Solvera Lynx ponudila enofazni števec z "BS (tj. British standard) priključnico, kar pa ni skladno z zahtevami konkretnega javnega naročila". SODO je namreč zahteval "standardno vijačno DIN priključnico". Državni revizorji so ugotovili, da so v SODO od ponudnikov pričakovali števce, ki imajo priključnice, "skladne s standardom DIN 43857". Ta je med strokovnjaki v energetiki "splošno znan", poleg tega "so vse do današnjih dni slovenske distribucije nabavljale števce izključno po tem standardu".
Ignorirali napotke državnih revizorjev
Kljub temu v Elektru Celje niso sledili napotkom državne revizijske komisije.
Namesto, da bi jasno navedli, kakšne priključnice pričakujejo, so zelo skopo definirali razpisne pogoje. S tem pa naj bi močno olajšali pot Zornu oziroma kitajskemu proizvajalcu Sanxing. Toda to bi lahko pripeljalo do težav, saj lahko po besedah naših virov od ponudnikov pričakujejo priključke različnih velikosti, to pa lahko pripelje do težav pri njihovi montaži.
Na vprašanje, ali so pri tehničnih zahtevah glede priključnice upoštevali ugotovitve oziroma stališče državne revizijske komisije, v Elektru Celje niso odgovorili, saj da "postopek oddaje javnega naročila še ni zaključen".
Kdo je Otmar Zorn
Poslovnež Otmar Zorn je bil v preteklosti že lastnik dveh večjih podjetij, ki delujeta v energetiki. To sta Iskra Zaščite in Varsi, ki ju je leta 2015 prodal grškemu Raycapu. Zanju je prejel okoli 37 milijonov evrov. Leto prej je od Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) dobil priznanje za podjetnika leta. Družba Solvera Lynx je imela lani okoli dva milijona evrov prometa in zaposlovala 15 ljudi.
Leta 2010, v času vlade Boruta Pahorja in SD, je Zorn postal član sveta agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). V času vlade Alenke Bratušek je bil v kvoti SD imenovan za predsednika nadzornega sveta Slovenske odškodninske družbe (SOD), predhodnice današnjega SDH, vendar je po le dveh mesecih odstopil s položaja. Pred lanskimi parlamentarnimi volitvami je veljal za podpornika strank leve sredine in Gibanja Svoboda, a ni bil imenovan na noben položaj v državnem gospodarstvu.
