Američani danes na "zelo agresivnem" obisku na Grenlandiji

Ameriški podpredsednik JD Vance bo prispel na Grenlandijo, kjer bo obiskal tamkajšnje ameriško vojaško oporišče. Sprva je bilo predvideno, da bo Grenlandijo obiskala njegova soproga Usha Vance, na večdnevnem potovanju pa naj bi se ji med drugim pridružil tudi svetovalec za državno varnost Mike Waltz, a je Washington po valu kritik vlad Danske in Grenlandije program obiska spremenil. Ameriški predsednik Donald Trump še sicer vedno vztraja pri tem, da ZDA dobijo Grenlandijo zaradi lastne in mednarodne varnosti.

Putin jemlje Trumpa resno

Ruski predsednik Vladimir Putin ameriške težnje po aneksiji jemlje resno. Med obiskom na skrajnem severozahodu države je menil, da imajo načrti Trumpa glede arktičnega otoka zgodovinske korenine. Putin je v Murmansku, pristaniškem mestu znotraj arktičnega kroga, opozoril, da bi bilo zmotno ameriške ozemeljske težnje razumeti kot ekstravagantno govorjenje nove vlade. Obenem je Putin izrazil skrb, da članice zveze Nato skrajni sever vse bolj označujejo kot "odskočno desko za morebitne konflikte".

Obisk v občutljivem času, tik po volitvah

Obisk prihaja v občutljivem času – Grenlandija je tik po volitvah, politične stranke še vedno oblikujejo novo vlado. Grenlandski premier v odhodu Múte Bourup Egede je obisk označil za "zelo agresiven", danska premierka Mette Frederiksen pa za "nesprejemljiv pritisk". Ameriški predsednik Trump se je sprva celo zlagal, da ameriška delegacija tja potuje na uradno povabilo, a ga je grenlandska vlada z demantijem na družbenih omrežjih hitro postavila na laž in med drugim zapisala, da "ni izdala nobenih povabil, ne za uradne ne zasebne obiske", kar je bilo razumljeno kot neposredno zavračanje ameriške delegacije.

Strateška pozicija otoka ključnega pomena za Nato

Kot ocenjujejo poznavalci, gre za prakso tako imenovane prisilne diplomacije; ZDA pod vodstvom Trumpa z navidez prijaznimi obiski pošiljajo jasna politična sporočila o svojih interesih na določenem ozemlju.

Grenlandija ima okrog 57.000 prebivalcev in že več kot desetletje deluje kot samoupravna enota znotraj Kraljevine Danske. ZDA od konca druge svetovne vojne v okviru Nata upravljajo bazo Pituffik Space Base na severozahodu otoka, natančneje od leta 1951 po obrambnem sporazumu z Dansko, ustanovno članico vojaškega zavezništva. Grenlandija je ključnega pomena za ameriški sistem zgodnjega opozarjanja na izstrelitev balističnih raket, saj čez otok poteka najkrajša pot iz Evrope v Severno Ameriko.