Ko pokličejo novinarji, Šumijeva KPK hiti z brisanjem podatkov v aplikaciji Erar

Spletna aplikacija Erar, ki jo upravlja Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), namenjena pa je večji transparentnosti pri porabi javnega denarja, je skoraj leto dni prikazovala napačne podatke o transakcijah državnih podjetij in javnih ustanov.

To je razvidno iz analize, ki smo jo v zadnjih dneh opravili v uredništvu necenzurirano.si. S primerjavo podatkov iz različnih poslovnih baz smo ugotovili:

- pri podjetjih in javnih zavodih, ki prejemajo sredstva od Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), torej iz javne zdravstvene blagajne, je Erar prikazoval obseg nakazil, ki je bil tudi za 50 odstotkov nižji od dejanskega.

- razlike med prikazanimi in dejanskimi nakazili so znašale od "le" nekaj tisoč evrov do več sto milijonov evrov. Pojavljale so se v obdobju med februarjem in avgustom 2024. 

- za to ni krivo le napačno delovanje prenovljene različice aplikacije Erar, ki jo je KPK predstavila v začetku tega meseca, ampak je šlo za težavo, ki se je vlekla dalj časa. Napačne podatke so tako po dostopnih podatkih prikazovali večino lanskega leta, torej v času, ko je deloval še stari Erar. 

Zagon prenovljene aplikacije je zmešnjavo le še povečal. Za isto podjetje je prikazovala tako napačne kot pravilne podatke, pri čemer so se slednji šele pred kratkim pojavili v Erarjevi bazi. Ko smo o tem začeli poizvedovati, so na KPK celotno sporno obdobje enostavno izbrisali iz aplikacije in šele včeraj zvečer objavili pravilne podatke. O tem, da so skoraj leto dni prikazovali napačne podatke, pa očitno ne nameravajo obvestiti javnosti.

Kaj vse je bilo torej narobe z aplikacijo, ki bi morala zagotavljati preglednost porabe javnega denarja? In kaj o tem pravijo na KPK, ki jo vodi Robert Šumi? 

Preberite še:
Luknje v Erarju: kaj pravi odvetnik, ki naj bi dobival milijone od HSE, Darsa, Elesa ...

ZZZS: Podatki Erarja že januarja neustrezni

Na velike napake pri delovanju Erarja smo postali pozorni že v začetku letošnjega leta, ko smo preverjali plačila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). 

Na primeru UKC Ljubljana, največje bolnišnice v državi, smo namreč ugotovili, da naj bi ta iz javne blagajne v letu 2023 prejel okoli 680 milijonov evrov, v letu 2024 pa kar za polovico manj sredstev – le nekaj manj kot 340 milijonov evrov. To se ni ujemalo s podatki iz finančnega načrta UKC Ljubljana.

Zato smo se obrnili na ZZZS. Tam so nam že v začetku januarja pojasnili, da so "podatki iz Erarja zlasti za leto 2024 povsem neustrezni". Kot so poudarili, so leta 2024 na bančne račune UKC Ljubljana dejansko nakazali okoli 746 milijonov evrov. To je dobrih 400 milijonov evrov več, kot je navajala aplikacija Erar. 

"Povišana plačila ZZZS v letu 2024 so predvsem posledica ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter s tem ukinitve nakazil zasebnih zavarovalnic," so dodali na ZZZS.

Preberite še:
Robert Šumi in njegova aplikacija "Error"

Kako smo našli luknje v aplikaciji Erar

Toda težave z aplikacijo Erar so se le še poglobile po prenovi. Že nekaj dni po tem, ko je KPK predstavila prenovljeni Erar, je postalo jasno, da gre pri aplikaciji za hude sistemske nepravilnosti, ki se vlečejo že od lanskega leta.

Hitro smo našli nove primere, ki so to dokazovali. Ko smo pred dnevi s pomočjo Erarja preverjali obseg sredstev, ki jih je ZZZS v letu 2024 nakazal eni od največjih zasebnih zdravstvenih ustanov s koncesijo, smo ugotovili, da pri tem prihaja do velikanskih napak.

Šlo je za ortodontski center Orthos iz Ljubljanem ki je leta 2023 ustvaril okoli 2,4 milijona evrov prihodkov. Če verjamemo takratnim podatkom Erarja, je v istem letu od ZZZS prejel približno dva milijona evrov, v letu 2024 pa manj kot 1,7 milijona evrov.

Toda podatki Uprave za javna plačila (UJP) za leto 2024 kažejo drugače. Lani je tako ZZZS tej zasebni kliniki nakazal 2,4 milijona evrov, torej dobrih 700 tisoč evrov več, kot je prikazoval Erar. Ta razlika je nastala izključno v obdobju od februarja do avgusta 2024.

Preberite še:
Kako sta KPK in Robert Šumi izgubila bitko s korupcijo

Ko pokličejo novinarji, začnejo baze popravljati za nazaj

V plačljivih poslovnih bazah Gvin in EBONITETE.SI, ki podatke o nakazilih črpata sproti in neposredno od KPK, so sicer številke za leto 2024 še nižje. Obe bazi namreč prikazujeta, da je klinika Orthos prejela le za dobrih 1,2 milijonov evrov plačil od ZZZS. Iz tega je mogoče sklepati, da so skrbniki aplikacije Erar na KPK naknadno popravljali podatke, a so bili ti še vedno napačni.

Kako to vemo? Podatki ZZZS kažejo, da je klinika Orthos v letu 2024 opravila za dobrih 17 odstotkov več ortodontskih storitev kot v letu 2023. Logično je torej, da bi za to v letu 2024 ob nespremenjenem ceniku in dinamiki plačil morala prejeti več denarja kot v letu 2023. Tudi na ZZZS so nam potrdili, da so kliniki Orthos v letu 2024 obračunali več storitev.

Ko smo o tem v petek seznanili upravo za javna plačila (UJP), pa se je začelo popravljanje podatkov za nazaj:

- v torek zvečer oziroma včeraj zjutraj je z Erarja izginila grafična predstavitev nakazil spornega obdobja, in sicer od januarja do avgusta 2024. To pomeni, da je UJP o napaki obvestil KPK.

- obenem so z Erarja izbrisali podatke o tem, komu je ZZZS v določenem obdobju nakazoval sredstva. Namesto tega so vsa nakazila prikazana zgolj kot "druga plačila". 

- posebej je Erar prikazoval še konkretne transakcije, ki jih je vzel od UJP, a jih je v primeru ZZZS v posameznem letu več sto tisoč. To pa onemogoča vsakršno analizo.

- šele včeraj pozno zvečer so se izbrisani podatki vrnili na Erar. Vsaj na prvi pogled naj bi bili enaki tistim na UJP.

- v istem času so na UJP ugotovili, da v njihovih bazah manjkajo vsa nakazila ZZZS z 29. februarja 2024. Ravno na ta dan je Orthos od ZZZS prejel 35 tisoč evrov. Še v torek popoldan tega nakazila v UJP ni bilo. Dodano je bilo šele v sredo zjutraj. 

- isto nakazilo se je iz neznanega razloga že prej pojavilo v bazah Erarja, ki črpa podatke neposredno od UJP. Kdaj, ni jasno.

Preberite še:
Nekoč preiskovali Janšo, župane in Rotnika. Kaj počnejo danes?

Kdaj so na KPK prvič izvedeli za napake? 

Po neuradnih informacijah je do osnovne težave prišlo na UJP. Tam naj bi novembra 2024 izpeljali popravke podatkov za leto 2024. Toda o tem očitno niso obvestili KPK, ki je že pred tem od UJP dnevno zajemal stare, napačne podatke. 

V istem času so na KPK prenavljali Erar, pri čemer niso sodelovali ne uslužbenci UJP ne drugih državnih organov, od katerih jemlje podatke KPK. Na to je po zagonu prenovljenega Erarja in medijskem razkritju napak pri delovanju Erarja, kot so fantomska milijonska nakazila fizičnim osebam, opozarjala tudi direktorica UJP Urška Kos. Glede na vse do sedaj ugotovljene napake pa ostaja odprto vprašanje, ali je teh še več.

Na KPK sicer vztrajajo, da so "transakcije v Erarju pravilne". Med drugim smo jih vprašali, ali so seznanjeni s tem, da Erar že od lani prikazuje napačne podatke o nakazilih proračunskih porabnikov, kdaj so bili prvič obveščeni o nepravilnem delovanju aplikacije in ali so v zadnjih dneh popravljali konkretne podatke, o katerih smo jih spraševali. 

Konkretnih odgovorov nismo dobili. "Kot redno in transparentno poudarjamo v javnosti, na Komisiji zaznane pomanjkljivosti novega Erarja učinkovito in ažurno obravnavamo, zato lahko prihaja do začasnih odstopanj v prikazih. Z drugimi besedami, sprotno odpravljanje zaznanih pomanjkljivosti lahko začasno vpliva tudi na druge prikaze, kot so skupni zneski po posameznih prejemnikih (agregacija)," so pojasnili na KPK.

"Poleg tega z delovno skupino na tedenskih sestankih usklajujemo skupna prizadevanja za vpeljavo uporabniško-tehničnih izboljšav. Po vseh natančno zbranih informacijah o izvoru in odpravi omenjenih pomanjkljivosti bomo predstavniki delovne skupine obvestili javnost, saj ostaja še nadaljnje nemoteno delovanje Erarja kot orodja za zagotavljanje transparentnosti porabe javnega denarja naša skupna prioriteta," so dodali. 

Za prenovo porabili 300 tisoč evrov. Kdo jo je izpeljal?

Komisija je projekt prenove aplikacije Erar izvedla skupaj z zunanjim izvajalcem, podjetjem A-Soft. Njegov direktor in lastnik je Tadej Muha.

Celoten projekt razvoja, ki je poleg Erarja vključeval interno aplikacijo za obdelavo Corruptio in skupni podatkovni model, iz katerega se s podatki napajata tako Erar kot Corruptio, je stal 296.623 evrov (z DDV).