Davčni inšpektorji gredo nad popoldansko delo zdravnikov. Jih bodo obdavčili za nazaj?

Zdravniki iz javnih bolnišnic, ki obenem delajo še v zasebnih klinikah in medicinskih centrih, tam pa velikokrat opravljajo samoplačniške storitve, so se znašli pod drobnogledom davčnih inšpektorjev.

Po naših informacijah je namreč finančna uprava (Furs) v zadnjih tednih začela preverjati okoliščine njihovega dela zunaj matičnih ustanov. Koga vse pregledujejo na Fursu, ni znano. Uradnih informacij o tem zaradi davčne tajnosti ni mogoče dobiti. Toda vse kaže, da gre predvsem za zdravnike v dejavnostih, kjer se v javnih zavodih spopadajo z največjim pomanjkanjem kadra, v zasebnih ustanovah pa ustvarjajo najvišje dobičke. 

Kot smo neuradno izvedeli, želijo inšpektorji ugotoviti, ali so ti zdravniki v odvisnem razmerju z zasebnimi klinikami, s katerimi pogodbeno sodelujejo, oziroma ali gre pri tem za prikrito delovno razmerje. V tem primeru namreč pri dodatnem plačilu, ki so ga prejemali za opravljene storitve, ni šlo za dohodek iz dejavnosti, ampak za plačo. To pa bi pomenilo visoko dodatno obdavčenje teh prejemkov. 

Kaj naj bi gledali davčni inšpektorji? In kaj vse bi lahko bilo sporno pri popoldanskem delu zdravnikov, zaposlenih v javnih bolnišnicah?

Preberite še:
Očesni kirurg, zaposlen v UKC, si je v enem letu iz zasebne klinike izplačal 3,6 milijona

Bodo prejemke "popoldancev" obdavčili za nazaj?

Po informacijah iz več virov naj bi davčni inšpektorji preverjali podrobnosti pogodbenega sodelovanja zdravnikov in zasebnih klinik v letu 2023. To pomeni, da bi lahko te prejemke obdavčili za nazaj.

Zanima jih, na kakšen način so zdravniki delali v zasebnih ustanovah. Torej, ali so imeli pri tem status samostojnega podjetnika, podjemno pogodbo ali druge pravnoorganizacijske oblike. Prav tako naj bi preverjali, ali so jim v zasebnih ustanovah odrejali način dela z urniki oziroma dopusti, ali so pri svojem delu uporabljali opremo klinike in delali v njenih prostorih, ali je klinika finančno odgovarjala v primeru napak ... 

Iz tega je mogoče sklepati, da skušajo na Fursu ugotoviti, ali so se v zasebnih ustanovah pri sodelovanju z zdravniki iz javnih ustanov dejansko obnašali kot njihov delodajalec. S pomembno razliko: zdravnike so plačevali po količini opravljenega dela, prihranjeni pa so jim bili drugi stroški, ki jih morajo pokriti javni zavodi, torej regres, dopusti in nadomestila za bolniško odsotnost.  

Prav dejstvo, da je neto plačilo na posamezno obravnavo pri popoldanskem delu precej višje, je v zadnjih letih eden od ključnih razlogov za tako imenovano "dvoživkarstvo". Gre za pojav, ko je zdravnik redno zaposlen v javni bolnišnici, kjer zaradi dežurstev prejema večkratno povprečno slovensko plačo, obenem pa tudi do enkrat toliko prihodkov ustvari z delom kot samostojni podjetnik za zasebni zavod. 

Preberite še:
Zakaj so eni zdravniki na nogah? Ker ne bodo več smeli delati še v petih zasebnih klinikah.

Primer ortopedije: rekorder iz UKC dela še za pet zasebnikov 

Najbolj ekscesne so razmere na področju ortopedije. Na necenzurirano.si smo konec lanskega leta pod drobnogled vzeli stanje na ortopedski kliniki na Uiniverzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, kjer opravijo največ pregledov in operacij v državi. Obenem gre za področje, kjer so čakalne dobe med najdaljšimi. Ugotovili smo:

1. Da vsi ortopedi, od prvega do zadnjega, delajo tudi v zasebnih klinikah. To večinoma počnejo prek statusa normiranega samostojnega podjetnika, ki je zanje davčno najugodnejši.

2. Da večina ortopedov iz UKC Ljubljane dela še za najmanj dva ali več drugih zavodov in klinik. Rekorder "popoldne" dela za pet različnih zasebnih klinik, kjer opravlja skorajda izključno samoplačniške storitve.

3. Da so v urah, kjer naj bi delali drugje, po uradnih podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) bistveno bolj učinkoviti kot med rednim delovnim časom.

Vsaj del teh praks bi novi zakon močno omejil ali celo prepovedal. To pa pomeni, da bi ortopedi z UKC Ljubljana z dodatnim delom v zasebnih klinikah zaslužili precej manj denarja.

Preberite še:
Šef zdravstvenega doma dela še kot zasebni ortodont. Ima 300 tisoč evrov letnega dobička.

Prihaja prepoved samoplačniškega dela zdravnikov

Ti procesi so v nekaterih zdravstvenih dejavnostih verjetno že prešli točko brez povratka. Eden takšnih primerov je področje diagnostičnih storitev. Zdravniki specialisti radiologije namreč že dajejo odpovedi in odhajajo v zasebne ustanove.

Za odhode naj bi bila kriva dva razloga. Prvi so dežurstva za nemoteno delovanje urgenc, ki jih v zasebnem zdravstvu ni. Drugi in verjetno najpomembnejši pa je plača, ki naj bi bila v zasebnih klinikah višja. Tam so plačani po učinku. Več slikanj opravijo, večje plačilo prejmejo. Veliko jih dela prek s.p. za različne zasebne ustanove.

Na roko jim gre tudi država, ki diagnostične storitve že nekaj časa plačuje neomejeno. Obenem je število opravljenih storitev v zasebnih zavodih večje kot v javnih. Zaradi vsega tega največji diagnostični centri, ki se osredotočajo na najbolj donosne storitve z magnetno resonanco in računalniško tomografijo, ustvarjajo večmilijonske dobičke.

Informacije o davčnih pregledov popoldanskega dela zdravnikov sicer časovno sovpadajo s sprejemanjem novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Ta bo zdravnikom iz javnih bolnišnic prepovedala popoldansko delo v samoplačniških ambulantah. Dovoljevala bi jim zgolj dodatno delo v javni zdravstveni mreži. Novelo bodo še ta teden obravnavali poslanci državnega zbora.