Na kaj morate biti pozorni, če želite postati oskrbovalec družinskega člana?

Pravica do oskrbovalca družinskega člana je v veljavo stopila s 1. januarjem 2024.

Oskrbovalec družinskega člana je družinski član upravičenca, ki je mesečno upravičen do 80 ali 110 ur oskrbe na domu (t. i. 4. in 5. kategorija upravičenosti do dolgotrajne oskrbe).

Oskrbovalci družinskega člana lahko postanejo: zakonec ali zakonec ali zunajzakonski partner, hči ali sin, hči ali sin zakonca ali zunajzakonskega partnerja, starši in zakonski ali zunajzakonski partnerji matere ali očeta, brat ali sestra, vnuk ali vnukinja ter sorodnik v svaštvu do vključno drugega kolena.

Psihofizična sposobnost je osnova

Sorodstvena vez sama po sebi sicer ni dovolj za pridobitev statusa oskrbovalca. To lahko postane le polnoletna oseba, je psihofizično sposobna opravljati naloge, ki so določene za oskrbovalca, in prebiva na istem naslovu kot upravičenec (prijavljeno ima lahko ali stalno ali začasno prebivališče). Prav tako ne sme biti pravnomočno obsojena zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo, zoper spolno nedotakljivost ali zoper premoženje. Opravljeno mora imeti tudi osnovno usposabljanje za opravljanje dolgotrajne oskrbe – če ga nima, ga mora opraviti najpozneje v enem letu od sklenjenega osebnega načrta.

Oddaja vloge na CSD, mnenje poda ZPIZ

Vlogo za oskrbovalca družinskega člana je treba oddati na vstopni točki pristojnega centra za socialno delo (CSD).

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za solidarno prihodnost, od 1. maja dalje upravičenost do dolgotrajne oskrbe na domu ocenjujejo usposobljene svetovalke za dolgotrajno oskrbo na centrih za socialno delo, mnenje o psihofizičnih sposobnostih kandidata za oskrbovalca pa poda invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).

Oceno kandidata za oskrbovalca opravi senat, ki ga osebno pregleda tako, kot izvajalec medicine dela, prometa in športa pregleda delavca pred zaposlitvijo.

»Glede na to, da mora biti kandidat psihofizično zmožen za oskrbo družinskega člana, se v primerih, ko se poraja dvom v zmožnost kandidata, preveri tudi zdravstveno dokumentacijo kandidata, ki jo invalidska komisija ob njegovem soglasju pridobi od njegovega osebnega zdravnika, kar podaljša postopek podaje izvedenskega mnenja oz. ocene psihofizične zmožnosti kandidata za oskrbovalca družinskega člana,« pojasnjujejo na ZPIZ.

Dodajajo, da je postopek podaje izvedenskega mnenja »kompleksen«, saj da je treba v prvi fazi ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki se navezujejo na zdravstveno stanje upravičenca do dolgotrajne oskrbe, ter določiti njegove omejitve samostojnosti oz. sposobnosti samooskrbe.

Na ZPIZ so od 1. maja sicer prejeli 147 vlog, po njihovih navedbah pa centri za socialno delo izvedenska mnenja prejemajo tekoče.

Pozor, oskrbovalec mora pustiti službo

Kandidat za oskrbovalca družinskega člana pred pričetkom opravljanja predvidenih nalog ne sme biti zaposlen oz. v delovnem razmerju. Zakon sicer predvideva izjemo, in sicer v primeru, ko ima upravičenec dva oskrbovalca – takrat morata biti oba hkrati vključena tudi v delovno razmerje s polovičnim delovnim časom. Oskrbovalec lahko dolgotrajno oskrbo nudi največ dvema družinskima članoma, ki prebivata na istem naslovu.

V skladu s sprejeto novelo zakona o dolgotrajni oskrbi lahko od 1. julija oskrbovalci svojih družinskih članov postanejo tudi upokojenci – prej to namreč ni bilo mogoče.

Kakšno oskrbo mora nuditi oskrbovalec?

Obseg storitev dolgotrajne oskrbe, ki jo mora oskrbovalec družinskega člana zagotavljati upravičencu, se določi v osebnem načrtu, ki ga upravičenec z oskrbovalcem sklene z izbranim koordinatorjem dolgotrajne oskrbe. Temu oskrbovalec mesečno poroča o opravljanju nalog. Poročilo mora vsebovati seznam opravljenih storitev dolgotrajne oskrbe ter morebitne zaznane posebnosti in način ukrepanja v zvezi z njimi.

Katere pravice ima oskrbovalec?

Oskrbovalec družinskega člana ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek, in sicer v višini 1,2-kratnika minimalne plače. Če skrbi za dva družinska člana, je upravičen do 1,8-kratnika zneska minimalne plače; če pa opravlja naloge oskrbovalca polovico časa, pa mu pripada 0,6-kratnik višine minimalne plače.

##ARTICLE-1821443

Če je oskrbovalec upokojenec, poleg delnega plačila za izgubljeni dohodek prejema še 40 odstotkov pokojnine, po treh letih pa se ta odstotek prepolovi. Mora pa upokojenec-oskrbovalec za prejemanje dela pokojnine vložiti zahtevo na ZPIZ.

Kljub vsem naštetim ugodnostim pa opravljanje dela oskrbovalca družinskega člana ni opredeljeno kot delovno razmerje, poudarjajo na ministrstvu za solidarno prihodnost.