Afera sodna stavba: Vežnaver pred državo skril eno od parcel, zdaj ga bo ta razlastila

Več kot leto dni po tem, ko je ministrstvo za pravosodje prevzelo razpadajočo stavbo na Litijski cesti v Ljubljani, za katero je država primorskemu podjetniku Sebastjanu Vežnaverju plačala kar 7,7 milijona evrov, še vedno ni jasno, kaj bo z njo počelo. Toda zgodba, ki je prerasla v eno največjih afer sedanje vlade, zdaj dobiva nadaljevanje.

Država je pred dnevi zoper Vežnaverja sprožila pravdni postopek, v katerem mu bo poskušala odvzeti eno od parcel na območju nesojene sodne stavbe. Gre za 12 metrov dolg in tri metre širok pas ob severnem delu objekta. Čez to parcelo med drugim vodi pot do stranskega vhoda v stavbo. Šlo naj bi torej za pripadajoče zemljišče, ki bi ga morala država kupiti skupaj s stavbo.

Kljub temu 35 kvadratnih metrov velike parcele, vredne nekaj tisoč evrov, ni mogoče najti v pogodbi, ki jo je ministrstvo decembra 2023 podpisalo z Vežnaverjem. Na to je v svojem izvedenskem mnenju opozoril tudi geodet, ki ga je najelo državno odvetništvo. To pomeni, da se je Vežnaver še pred prodajo očitno namenoma odločil parcelo obdržati v svojih rokah, čimer bi imel možnost, da državi oteži prenovo stavbe.

Kmalu zatem je primorski podjetnik dejal, da je pripravljen parcelo podariti državi v zameno za opravičilo predsednika vlade Roberta Goloba za "grde besede o meni". A tega očitno ne bo dočakal. Država je namreč zdaj začela postopek njegove razlastitve. 

Preberite še:
Afera sodna stavba: policija sumi, da je bil posel z Vežnaverjem dogovorjen vnaprej

Država proti Vežnaverju. Na potezi je sodišče.

Na ministrstvu za pravosodje so za necenzurirano.si potrdili, da so v začetku avgusta na okrajno sodišče v Ljubljani vložili "predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu Litijska cesta 51". 

Iz zemljiške knjige je razvidno, da gre za parcelo v lasti Vežnaverja. "Poleg ostalih zemljišč stavbi na Litijski cesti 51 pripadajoče zemljišče predstavlja tudi parcelno številko 273/3, saj predstavlja območje glavnega dostopa do tehničnih površin v pritličju objekta na severni strani. S tem ima Republika Slovenija kot lastnik stavbe podano procesno aktivno legitimacijo za začetek postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča," so pojasnili na ministrstvu, ki ga vodi Andreja Katič.  

Zdaj je tako na vrsti sodišče. To bo s pomočjo izvedencev in dokumentacije ugotavljalo, ali je Vežnaverjeva parcela (oziroma njen del) nujna za redno rabo stavbe. Če bo dalo prav državi, potem bo ta postala lastnica tega zemljišča - ne glede na to, da je na njem v zemljiški knjigi vpisan Vežnaver.

Kot so nam še pojasnili na ministrstvu, odgovora nasprotnega udeleženca, torej Vežnaverja, na vloženi predlog še niso prejeli.

Preberite še:
Afera sodna stavba: ko je država plačala milijone, jih je Vežnaver takoj nakazal naprej

Kako je Vežnaver parcelo skril pred državo 

Kot je znano, je Vežnaver do propadajoče stavbe na Litijski cesti, ki jo je konec leta 2023 prodal državi, prišel štiri leta prej. Konec leta 2019 je kot edini interesent na javni dražbi v stečaju podjetja Nikom za nepremičnino plačal 1,7 milijona evrov. To je šest milijonov evrov manj od kupnine, ki jo je od države prejel konec leta 2023.

Pri tem "manjkajoča" parcela na območju zgradbe ni bila predmet te dražbe. Še iz obdobja nekdanje Jugoslavije je bila njena lastnica Mestna občina Ljubljana (MOL), ki ima v rokah tudi cesto in pločnike okoli objekta. To je hitro ugotovil tudi Vežnaver, ki se je z občino junija 2022 dogovoril o odkupu parcele. 

Že takrat je bilo mogoče sklepati, da bo Vežnaver ob poznejši prodaji stavbe zadržal "manjkajočo" parcelo oziroma jo skril pred novim lastnikom. Uradni lastnik parcele namreč ni postalo podjetje Rezidenca rajski vrt, ki je imelo v lasti stavbo in tudi ostala zemljišča, temveč Vežnaverjevo drugo podjetje Logistične storitve LCO. 

Vežnaver državi nikoli ni razkril, da je lastnik "manjkajoče" parcele ob stavbi. Te namreč sploh ni vključil v ponudbo za odkup, ki jo je poleti 2023 poslal ministrstvu za pravosodje. Ravno nasprotno: z vpisom lastništva "manjkajoče" parcele je celo čakal, dokler ni podpisal pogodbe o prodaji stavbe na Litijske. Iz zemljiške knjige je tako razvidno, da je s postopki vknjižbe začel šele 10. januarja 2024, torej dva dni po izbruhu afere sodna stavba.

Preberite še:
Afera sodna stavba: država od Vežnaverja "pozabila" kupiti eno od parcel

Leto in pol od afere: pregon vodi tožilstvo 

Zaradi afere je morala lani zaradi "objektivne odgovornosti" odstopiti ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki je bila podpisnica pogodbe. Afera je odnesla tudi glavnega tajnika stranke SD Klemna Žiberta, ki se je po navedbah nekdanje ministrice vpletal v nakup nepremičnine. Pri tem naj bi bil v stikih s skupino zaposlenih na ministrstvu, ki naj bi jo zavestno zavajala in prirejala dokumentacijo.

Nakup se je znašel tudi pod drobnogledom Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki so marca letos kazensko ovadili štiri osumljence, po neuradnih informacijah tudi Uroša Gojkoviča, nekdanjega generalnega sekretarja na ministrstvu, in Simona Starčka, vodjo službe za nepremičnine in investicije. Sumijo ju kaznivega dejanja zlorabe položaja. Oba vse očitke zanikata.

Kot smo poročali, je ministrstvo kot kupec vse ključne podatke o zgradbi pridobilo od Vežnaverja. Pri tem je verjelo cenitvi, pod katero se je podpisal njen lažni avtor, in izmeri prostorov, pri kateri ni sodeloval niti en geodet. Pravih pogajanj, v katerih bi predstavniki ministrstva skušali zbiti ceno, po javno dostopnih podatkih sploh ni bilo.

Preiskava naj bi bila zato usmerjena v dokazovanje sumov, da je šlo pri nakupu zgradbe na Litijski cesti za vnaprej dogovorjen posel. Sama nepremičnina pa naj bi bila preplačana za več milijonov evrov.