Arhar, Tajnikar in bankirji so nas strašili s propadom bank, ki so imele rekordne dobičke

V začetku septembra 2023, le nekaj tednov po katastrofalnih poplavah, je vlada Roberta Goloba med iskanjem finančnih virov za njihovo sanacijo napovedala uvedbo dodatno obdavčitev izrednih dobičkov bank in hranilnic. To je sprožilo val nasprotovanja med domačimi bankirji in ekonomisti. Napovedani davek so označevali za nepremišljeni in populistični ukrep, ki bi lahko ogrozil stabilnost domačih bank. 

Konec istega leta je parlament sprejel predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki je določal uvedbo "poplavnega" davka za banke v višini 0,2 odstotka od bilančne vsote. Dve banki (Addiko in Sparkasse) sta se pritožili na ustavno sodišče, ki je dalo prav parlamentu.

Dve leti pozneje smo v uredništvu necenzurirano.si pregledali številke in takrat najbolj odmevne izjave. Ugotovili smo:

-       da so se svarila o tem, da bo "poplavni" davek banke pahnil v težave, izkazala za popolnoma zgrešena. 

-       leta 2024, torej v prvem letu uvedbe davka, so slovenske banke skupaj ustvarile 1,2 milijarde evrov dobička pred davki, kar je 5,5 odstotka več kot v letu 2023. Čisti dobiček je bil le malenkost nižji.

-       trend rasti se nadaljuje tudi letos. V prvih šestih mesecih leta 2025 je bil dobiček bank pred obdavčitvijo kar za 8,4 odstotka višji kot v istem obdobju leta 2024.

-       da so banke lani državi plačale 106 milijonov evrov "poplavnega" davka. To je slabih devet odstotkov njihovega celotnega čistega dobička pred davki. Novo Ljubljansko banko (NLB) je "poplavni" davek lani stal 33 milijonov evrov. Za primerjavo: lani je svojim lastnikom, med katerimi jih je največji del skritih za fiduciarnim računom v New Yorku, izplačala za 220 milijonov evrov dividend.

Kaj vse so torej pred dvema letoma napovedovali nekateri najbolj ugledni slovenski ekonomisti in bankirji?

Preberite še:
Kako nas "lupi" Brodnjakova NLB: zakaj so bančne storitve na Hrvaškem cenejše

Brodnjak: Gre za politični populizem

"Gre za politični populizem, banke nismo vojni dobičkarji. (...) Samo NLB je v letošnjem letu – brez teh štiri in pol milijona dodatnih donacij – 7,6 milijona namenila za pokroviteljstva in donacije. 3 milijone samo za donacije."

(Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, 16. avgusta 2023, Pop TV, ob novici, da vlada razmišlja o uvedbi novega davka na bilančno vsoto bank)

"Lahko seveda to vidimo kot neke vrste populistično razmišljanje na eni strani. Na drugi strani pa se banke v zadnjih 10 letih vedemo izjemno odgovorno. In ti dobički, ki se danes prepoznavajo kot enormni, jih je potrebno postaviti v zgodovinski kontekst." 

(Blaž Brodnjak, 24. avgusta 2023, Pop TV)

Dejstvo: med letoma 2014 in 2023 je NLB zaradi državne sanacije in dvigovanja obrestnih mer skupaj ustvarila več kot 1,2 milijarde evrov dobička. Na ta znesek pa je v tem času plačala le 32 milijonov evrov davka, torej slabe tri odstotke.

Preberite še:
Brodnjakova NLB je davčna oaza: plačuje manj davka kot s.p.-ji

Združenje bank: Dobički se lahko zaradi poplav poslabšajo

"Morebitni enostranski obdavčitvi svojih dobičkov nasprotujemo, saj so ti prehodne narave in se lahko do konca leta poslabšajo zaradi slabitev in odpisov posojil, tudi zaradi posledic poplav. Poleg tega bi lahko bilo zelo tvegano in problematično, če bi se glede obdavčitve izvajala diferenciacija med sektorji."

(predsednica Združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo, 24. avgusta 2023, Pop TV)

Dejstvo: leta 2023 so banke v Sloveniji ustvarile skoraj 1,14 milijarde evrov dobička pred davki, kar je 109 odstotkov več kot v letu 2022. V letu 2024 je ta številka dosegla že 1,2 milijarde evrov.

"Sprejetje predlaganega davka na bilančno vsoto bank bank bi imelo dolgoročne negativne posledice na kreditiranje in odpornost bančnega sistema ter na njegovo konkurenčnost in zmožnost pridobivanja sredstev od lastnikov ali investitorjev. (...) Slovenska predvidena ureditev bo bistveno slabša za investitorje in lastnike, kar bo vplivalo na dostopnost kapitala in ceno, druga posledica pa bo krčenje kreditne aktivnosti in bilančne vsote."

(Stanislava Zadravec Caprirolo, 9. november 2023, Delo)

Dejstvo: leta 2024 se je bilančna vsota slovenskega bančnega sektorja povečala za 2,2 odstotka – na 54,2 milijarde evrov. Okrepilo se je tudi kreditiranje nebančnega sektorja. 

Preberite še:
Lepo je biti Blaž Brodnjak, še lepše pa lastnik davčne oaze NLB

Tajnikar: Tak davek bi lahko pokvaril bančni sistem

"Dodatni davek za banke bi bil diskriminatoren, ideološko obarvan ukrep, sovražen do bank. Če bi vpeljali tak davek, bi lahko pokvarili bančni sistem, najverjetneje pa bi se še obdržal in skozi čas povzročal težave."

(ekonomist in nekdanji minister za gospodarstvo Maks Tajnikar, 26. avgusta 2003, Domovina)

Dejstvo: Po navedbah Banke Slovenije iz začetka avgusta letos stresni testi kažejo, da slovenski bančni sistem ostaja stabilen in odporen na morebitne šoke. V mesecu maju pa so poudarili, da bančni sistem ostaja stabilen kljub večji negotovosti v mednarodnem okolju.

Preberite še:
Čas je, da nam Brodnjak tudi kaj vrne #kolumna

Polanec: V bankah lahko spet nastopijo izgube 

"Predlog za obdavčitev bančnih dobičkov je preveč tvegana poteza. (...) Banke neposredno s poplavami nimajo ničesar in tudi ne morejo biti osrednji vir financiranja – bolj smiselno je zbrati sredstva z dodatno dohodnino."

(ekonomist Sašo Polanec, 24. avgust 2023, Pop TV) 

"Zakaj bi morale banke nositi breme samo zato, ker imajo opazen dobiček? Pred tem pa so bile izgube, ki lahko spet nastopijo. (...) Največje breme bodo nosili najbolj pasivni komitenti, to so pa depozitarji, katerim bi lahko banke še znižale obresti na njihove vloge. Banke upoštevajo, kako se komitenti obnašajo. Depozitarji so najbolj pasivni in tem najlažje naprtiš dodatno davčno breme. Pri kreditih je trg bolj konkurenčen, zato mogoče ne bodo upale dvigniti obrestnih mer. Bomo videli."

(Sašo Polanec, 6. september 2023, Siol.net) 

Dejstvo: po uvedbi davka se obrestne mere za depozite tako pri dolgoročnem kot kratkoročnem varčevanju niso kaj spreminjale. Zniževati so se začele šele po tem, ko je obrestne mere začela zniževati Evropska centralna banka (ECB). 

Pri tem so bile slovenske banke bolj "radodarne" do varčevalcev. Ključna obrestna mera ECB je od maja 2024 do aprila letos padla s 4,5 na 2,4 odstotka, torej za več kot dve odstotni točki. V istem času so se obrestne mere za depozite znižale za 0,2 odstotni točki (kratkoročni) oziroma 0,7 odstotne točke (dolgoročni). V EU je medtem prišlo do bistveno višjih padcev.

Arhar: Sistemsko tveganje za banke je izjemno veliko

"Idejo o dodatnem obdavčenju bank zaradi vodne ujme je treba temeljito premisliti. Vloge prebivalstva v Sloveniji, ki pomenijo primarne vire v bankah, teh je 26 milijard evrov, niso vezane, saj jim banke ponujajo skoraj ničelne obrestne mere. Sistemsko tveganje bank ob dejstvu, da je 80 odstotkov vlog na vpogled, je tako izjemno veliko. Če banka ni likvidna, lahko propade v enem dnevu, spomnimo se propada Silicon Valley Bank in Credit Suisse."

(nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, 22. avgust 2023, Siol.net)

"Tak davek je diskriminatoren, saj se je vlada usmerila proti eni gospodarski panogi, proti finančnim posrednikom. Opravičljivo ni niti to, da je vlada pomagala bankam pred desetletjem. Z izjemo NLB, v kateri ima država 25-odstotni delež in eno delnico, je večina bank v tuji lasti. Vsako obdavčevanje 'pomeni zelo slabo informacijo za tujce."

(France Arhar, 26. december 2023, Bloomberg)