Anton se že sedem let bori za čisto vodo na svoji parceli

Domneva, da je razlog za onesnaženje višje ležeča greznica, kar skuša dokazati z inšpekcijskimi pregledi in s pomočjo odvetnikov.

Na območju Zakla ima Anton Hliš, sicer doma iz Sedlaška, njivo, lopo, nekdaj je imel v gozdu tudi oboro za prašiče. "Sedaj na starost in ob upokojitvi bi želel uživati na koščku zemlje, vendar ne morem, saj ne morem dopustiti, da bom imel greznico tukaj na parceli," je dejal in pokazal na pred približno petimi leti izkopan jarek, s katerim je skušal zajeziti onesnaženo vodo.

Pravi, da je bil nekdaj na tem koncu izvir vode, iz katere so kot otroci pili, iz potočka napajali živino, prebivalci tega območja pa so si hodili po vodo. "Sedaj je potoček črn, prav tako sta zamuljena ribnika, ki sem ju dal izkopati pred 30 leti. Razlog pa je v višje ležeči greznici, ki pušča, nato pa skozi gozd po zemlji priteče dol po bregu. Potem pa inšpektorji in drugi še to zagovarjajo. Ni hujšega kot doživljati krivico, to me je spravilo na tablete za pritisk," pravi med razkazovanjem parcele.

In res, v neposredni bližini njegove parcele sta vidna dva večja kanala, ki naj bi, tako pravi Hliš, služila kot greznica nekdanjega gostišča, nižje je vodni vir, ki se steka v manjši sosedov ribnik, od tam pa nadaljujejo pot na Antonovo parcelo. Toda voda na njegovi parceli ni več bistra, temveč umazana, črno-rjava, enaka je v dveh manjših ribnikih, ki ju je pred 30 leti izkopal ob vznožju parcele.

Voda dejansko polna fekalij

Kdaj natanko je prišlo do onesnaženja, težko oceni, saj se je s problemom začel ukvarjati šele pred osmimi leti, ko je dokončno zapustil šofersko službo. "46 let sem bil šofer avtobusa, prevozil celo Evropo, spoznal številne ljudi, a bil sem tudi veliko zdoma. Sedaj pa enostavno ne bom dopustil, da bom imel tukaj greznico. Sin je nesel vodo v nacionalni laboratorij na analizo, kjer je bilo ugotovljeno, da je voda oporečna, da vsebuje fekalije človeškega ali živalskega izbora. Vendar tukaj drugih objektov razen sosedove greznice ni, od kod naj bi sicer prišlo, iz aviona?" Sodišče mu je med obravnavo predlagalo sodnega izvedenca. "Za sodnega izvedenca sem plačal okrog 2.000 evrov, vendar je vse zgolj poslikal, ni jemal vzorcev."

Hliš se je primera lotil tudi z več odvetniki, gostil različne inšpektorje, opravil prijave na policiji, se obrnil na vodstvo občine. "Saj so mi rekli doma, zakaj to delam, vendar ne morem pustiti takšnega stanja, boli me. Boli me, da bodo vodne izvire uničili, kajti enkrat bo voda še iskana in draga."

Inšpektorica vzroka onesnaženja ni mogla ugotoviti

Več v Štajerskem tedniku