Vzajemna na radarju: po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja mika Francoze

Francoska zavarovalna skupina Groupama že več tednov v Sloveniji preverja teren za možni prevzem zdravstvene zavarovalnice Vzajemna. 

To informacijo je za necenzurirano.si v zadnjih dneh potrdilo več, med sabo nepovezanih virov iz diplomatskih in gospodarskih krogov. V Groupami, ki ima v Sloveniji od leta 2022 svojo podružnico, naj bi tako preučevali scenarije, po katerih bi francoska skupina postala večinska lastnica Vzajemne. 

Na sedežu skupine Groupama v Parizu v dveh dneh na naša vprašanja niso odgovorili. Kot je znano, je bila Vzajemna vrsto let največja ponudnica dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, zaradi česar je bila ena največjih zavarovalnic v državi. Na svojem vrhuncu je ustvarila več kot 300 milijonov evrov prihodkov in zaposlovala več kot 350 ljudi.

Njen status in vloga pa sta se spremenila po tem, ko se je vlada Roberta Goloba pred dvema letoma odločila dopolnilno zavarovanje ukiniti. Vzajemna se je preoblikovala v delniško družbo, skoraj pol milijona njenih zavarovancev pa bo prejelo izplačila v obliki delnic. Te naj bi spomladi prihodnje leto začele kotirati na Ljubljanski borzi. 

Kakšni so načrti Francozov v Sloveniji? Kaj ima z njimi država? In zakaj je Vzajemna zanje zanimiva potencialna tarča?

Preberite še:
Tajni obisk v Ljubljani: Hrvati prišli povedat, da želijo prevzeti Savo Re

Francozi so v Slovenijo prišli prek Madžarske

Groupama je na slovenski trg vstopila leta 2022. Takrat je podružnico pri nas odprla njena družba na Madžarskem, kjer je francoska skupina pomembni igralec. S skoraj 12-odstotnim tržnim deležem zaseda tretje mesto med vsemi zavarovalnicami, ki si ga deli skupaj z Alfa Vienna Insurance Group. 

Na Madžarskem je Groupama tesno povezana s tamkajšnjo bančno skupino OTP, ki jo vodi eden najbogatejših Madžarov Sandor Csanyi, v Sloveniji pa ima v lasti nekdanji Novo KBM in SKB banko. Groupama je s 5,3-odstotnim deležem delnic z glasovalno pravico drugi največji posamični delničar OTP – takoj za madžarskim energetskim velikanom Molom. Leta 2021 je Groupama odkupila hrvaško zavarovalnico OTP Osiguranje. 

Slovenska podružnica Groupame ima zanemarljiv tržni delež. Lani, torej po dobrih dveh letih delovanja, je ustvarila nekaj več kot tri milijone evrov prihodkov, ob tem pa dosegla 850 tisoč evrov izgube. Zaposlovala je 13 ljudi. Konec lanskega leta je imela za le 1,4 milijona evrov bilančne vsote.

Kot je razvidno iz podatkov urada za preprečevanje pranja denarja o nakazilih v tujino, pomemben del njenih stroškov predstavljajo "plačila za upravljanje" (angl. management fees) sestrski družbi na Hrvaškem. Teh je bilo samo od oktobra 2024 do marca letos za več kot 1,3 milijona evrov. 

Preberite še:
Hrvaški minister žuga Golobovi vladi zaradi blokade prevzema borze

Neuradno: za manjšinskega lastnika bi imeli državo

Direktor podružnice Groupame v Sloveniji je Sandi Šterpin. Ta je v preteklosti vodil več manjših igralcev v zavarovalniški dejavnosti. Od leta 2018, še iz časa vlade Mira Cerarja, je bil Šterpin tudi član sveta javne Agencije za energijo. S tega položaja je odstopil januarja letos, v času burnega dogajanja okrog nove metodologije za obračun omrežnine. 

Kakšni so načrti Groupame v Sloveniji, uradno ni mogoče preveriti. Kot že omenjeno, na več vprašanj odgovora nismo dobili. 

Po naših informacijah pa naj bi Groupami pri odpiranju vrat v Sloveniji pomagali tudi predstavniki francoske države. Po enem od scenarijev, o katerem je bilo v zadnjih tednih govora v diplomatskih krogih, bi Francozi partnerstvo pri prevzemu Vzajemne ponudili tudi slovenski državi, ki bi v tem primeru (p)ostala njen manjšinski solastnik.

Te informacije sicer časovno sovpadajo z dejstvom, da se je Vzajemna že tako znašla na lastniški prelomnici.

Preberite še:
Pri prevzemu Kostaka sodeluje tudi direktor, ki je v dveh preiskavah NPU

Zavarovalnica, ki so jo obvladovale interesne skupine

Vrsto let je bila Vzajemna uradno v lasti njenih članov, torej zavarovancev. Toda v resnici so jo obvladovale različne interesne skupine. 

To jim je omogočal poseben upravljavski sistem, v katerem so odločali zastopniki zavarovancev, ki so jih nastavljale dobro organizirane skupine zavarovancev. Tako je v Vzajemni dolgo časa prevladovala Štajerska gospodarska zbornica, ki je nastavljala svoje ljudi v nadzorni svet in posledično tudi v upravo. 

Visok denarni tok je Vzajemni omogočal plačevanje oglaševalskih in PR pogodb, svetovalnih poslov in drugih računov. To ji je po navedbah številnih omogočalo velik lobistični vpliv na politiko, s katerim je Vzajemna vrsto let blokirala namere različnih vlad po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja. 

Poslovni rezultati Vzajemne (v evrih)

Do tega je vendarle prišlo konec leta 2023, torej v času sedanje vlade. Za Vzajemno je bil to konec dotedanjega poslovnega modela, saj je izgubila več kot 90 odstotkov prihodkov iz zavarovalnih premij. Zdaj se je prisiljena osredotočiti na ponudbo dodatnih zdravstvenih zavarovanj. V lanskem letu je imela nekaj več kot 31 milijonov evrov prometa.

Kdo so največji lastniki Vzajemne

Kdo so torej trenutni lastniki Vzajemne? Po zadnjih podatkih ima Vzajemna približno 444.753 delničarjev. Največji posamični delničar je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), torej javna zdravstvena blagajna, ki je dobila dobrih 15 odstotkov vseh delnic. 

Med preoblikovanjem so zavarovanci oziroma člani prejeli delnice. Te je Vzajemna izdala v začetku oktobra. Vsak zavarovanec bo prejel delnice v sorazmernem deležu glede na premijo zavarovanja, ki jo je plačal v primerjavi s skupno zbrano premijo. Upravičenci lahko delnice prevzamejo, če prej odprejo trgovalni račun pri banki ali borznoposredniški hiši. Če delnic ne bodo prevzeli, bodo te po dveh letih prešle na Kapitalsko družbo (Kad), ki je v lasti države. 

Nominalna vrednost posamezne delnice Vzajemne znaša en evro. Tolikšna je tudi njihova knjigovodska vrednost. 

Da bi lahko bila Vzajemna zanimiva prevzemna tarča za katero od večjih zavarovalnic, je že avgusta letos v pogovoru za časnik Delo napovedal lastnik borznoposredniške družbe Ilirika Igor Štemberger. "Ključno sinergijo pri takšnem prevzemu predstavljajo njene storitve ter predvsem izjemno veliko število strank, ki jih ima Vzajemna zavarovalnica," je dejal. 

Poudaril je še, da "na morebiten interes za prevzem kaže precejšnje zanimanje za mesta v novem nadzornem svetu". Uprava Vzajemne, ki ji predseduje Matija Šenk, je sicer med letošnjimi cilji navedla "rast prihodkov" in "stabilizacijo poslovanja". V skladu s srednjeročno projekcijo poslovanja pa ocenjuje, da bo "točko preloma za dosego pozitivnih poslovnih rezultatov dosegla v letu 2028, morda že 2027".