"Vladimir Prebilič ima politični potencial, a ima napačne svetovalce"

Domači politični prostor je v zadnjih dneh najbolj zaznamoval propad načrtovanega projekta med Socialnimi demokrati (SD) in stranko Prerod, ki jo je ustanovil evropski poslanec Vladimir Prebilič. Po tem, ko so v tej stranki sklenili, da gredo na volitve samostojno, sta dogajanje v novi epizodi Reporter podkasta komentirala urednik Reporterja Silvester Šurla in odgovorni urednik necenzurirano.si Primož Cirman.

Cirman ocenjuje, da je sama ideja o povezovanju SD-Prerod posledica dejstva, da je Prebiličev projekt za politične stratege na levi sredini precejšnje razočaranje. "Vrniti se je treba korak nazaj. Projekt Prebilič je bil ustanovljen z enim namenom: da poizkuša Robertu Golobu prevzeti položaj številke ena na levosredinskem polu. Kdor pozna Prebiliča in spremlja njegovo kariero, ve, da ni šel v državno politiko zato, da bi se vnaprej sprijaznil z vlogo nekega pomožnega kolesa. Sploh po uspehu na evropskih volitvah," je poudaril Cirman.

Politično lansiranje Prebiliča bi moralo po prvotnih načrtih političnih inženirjev z leve sredine časovno sovpadati s končanjem postopka pred Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ki bi ugotovila, da je Golob v političnem sporu z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar kršič integriteto. Predsednik KPK Robert Šumi bi ga pozval k odstopu, na ta vlak pa bi skočil Prebilič.

Okrog njega se je nabralo preveč strategov in premalo vojakov

Toda ni se zalomilo le Šumiju, ki je zaradi odkritega koketiranja s SDS zdaj očitno izgubil zaupanje predsednice republike Nataše Pirc Musar, ampak tudi Prebiliču. V čem? "Na tej politični poti je storil že več napak. Okrog njega se je nabralo preveč strategov in premalo vojakov. Politične stranke se tudi v dobi družbenih omrežij ne da delati brez vsaj neke mreže operativcev na terenu," je odgovoril Cirman.

Med napakami je naštel: nenavaden video odziv na vladno odločitev o izplačilu božičnice, kjer je Prebilič pokazal, da ima težavo z zaznavanjem realnih problemov ljudi; teden dni dolgo "izginotje" med dogajanjem po uboju Aleša Šutarja; nejasno politično profiliranje v močno polarizirani slovenski politiki, ki v največji meri temelji na tem, s kom vse ne bo sodeloval; beganje od leve do koketiranja z Anžetom Logarjem in tretjim blokom, pa spet nazaj ... 

"Njegova dosedanja kampanja bi bila morda zelo uspešna leta 2014 ali 2018. V današnji politiki, ki postaja vse bolj identitetna, mu bo s sedanjo strategijo precej težje. Njegov naravni habitat so verjetno razočarani volivci Svobode, je pa vsaj na začetku precej odstotkov jemal tudi SD," je dodal Cirman.

Tudi Šarec in Golob nista imela Kučanovega "soglasja"

Šurla se je vprašal, ali "je pri vsem skupaj ključno tudi, da ga ni podprl glavni general na levi sredini". "Prebilič se je že spomladi srečal na kavi z nekdanjim predsednikom republike in partije Milanom Kučanom, ki pa ni dal blagoslova njegovi novi stranki. Njegovo mnenje je namreč bilo in še vedno je, da Prebilič drobi politični prostor levo od sredine. Tudi ta ideja o skupni listi naj bi nastala pri Kučanu, ki je vanjo prepričal Matjaža Hana," je poudaril Šurla.

"Ta vpliv se verjetno tudi precenjuje. Tudi Golob ni imel Kučanovega 'soglasja', še manj Marjan Šarec ni imel Kučanovega soglasja. Napaka je bila predvsem v politični strategiji," mu je odgovoril Cirman. Šurla pa dopušča možnost, da je ta mogoče temeljila na indijanskemu pregovoru, da "sediš ob reki in čakaš, da po njej priplava truplo". 

Sogovornika sta izpostavila, da je glavni Prebiličev svetovalec Matija Sevšek, ki je to nalogo v preteklosti že opravljal pri Lojzetu Peterletu, Katarini Kresal, Zoranu Jankoviću, Alenki Bratušek, Karlu Erjavcu ... Strinjala sta se, da je njegov seznam propadlih političnih projektov dolg.

V pogovoru boste izvedeli še:

Kakšna je politična slika Slovenije dobre tri mesece pred parlamentarnimi volitvami?

Zakaj SDS iz obglavljenja Titovega spomenika v Velenju dela politično zgodbo?

Zakaj je Milan Kučan pred več kot 50. leti nasprotoval njegovi postavitvi? 

Zakaj je Tito še vedno tako spoštovan – tudi med ljudmi, ki so premladi, da bi se ga lahko spominjali?

Po čem si bomo zapomnili šefa KPK Roberta Šumija? In zakaj je izgubil zaupanje predsednice republike?

Vabljeni k gledanju in poslušanju.

Prisluhnite tudi ostalim našim podkastom