V UKC Maribor, drugi največji bolnišnici v državi, je zaposlen radiološki inženir, ki je januarja opravil 421 ur dela. To pomeni, da je delal vsak dan v mesecu, vse praznike in vikende - in to v povprečju po 13 ur in pol.
Če računamo, da je dnevno porabil po osem ur za spanje in počitek, so mu tako ostale še tri ure prostega časa, v katerega je moral stlačiti še vožnjo na delo in nazaj, vsaj dva dnevna obroka in morebitne hobije. Ne glede na to, ali je šlo za ponedeljek, sredo ali nedeljo. Kako mu je to uspelo? Iz podatkov je razvidno, da je ta radiološki inženir:
- le 168 delovnih ur oddelal v okviru rednega delovnega razmerja v mariborski bolnišnici,
- preostalih 253 ur je opravil po podjemni pogodbi. Vsak dan med 1. in 31. januarjem je na ta način v povprečju "pridelal" več kot osem dodatnih ur.
Na vprašanje, ali je kaj takega sploh fizično mogoče, so včeraj iskali odgovor tudi člani sveta zavoda UKC Maribor. Njegov predsednik Aleš Šabeder, sicer ključni zaupnik ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, se je tako odkrito spraševal, kakšna je lahko pri takšnem delovniku sploh kvaliteta storitve.
Preberite še:
Privatizacija zdravstva: zdravniki trikrat plačani za isto delo
"Zanj je dovolj štiri ali pet ur spanja na noč"
Podobno je z radiologi v Splošni bolnišnici Celje. Najmanj osem od trinajstih zdravnikov specialistov ima soglasja za delo drugje. Dva sta lani poleti pridobila status samostojnega podjetnika. Rekorder je eden od zdravnikov, ki je redno zaposlen v celjski bolnišnici, dela pa še v najmanj treh zasebnih podjetjih: Dvorcu Lanovž, Ultrazvočnem centru Wahibi in Estetiki Fabjan. Po pričevanju naših virov ure v rednem delovnem razmerju pridobiva z nedeljskimi dežurstvi, med tednom pa vsaj eno dopoldne in dva popoldneva dela pri zasebnikih.
Izjav včeraj ni želel dajati. Na pojasnila bolnišnice čakamo že drugi dan. Dogajanja ne želi komentirati tudi predstojnik radiološkega oddelka Dušan Ačkun. Eden od zdravnikov iz celjske bolnišnice pa nas je včeraj v neuradnem pogovoru skušal prepričati, da njegov sodelavec praktično ne potrebuje počitka, saj da je "zanj dovolj štiri ali pet ur spanja na noč".
Za neverjetno število ur, ki jih svojim javnim delodajalcem obračunavajo nekateri slovenski zdravniki in drugi zaposleni v bolnišnicah, je več razlogov. Najprej v normativih. Ti so za redno delo razmeroma nizki, zato jih zdravniki zlahka opravijo v delovnem času. Izborili so si jih s pomočjo močnih sindikatov, pred katerimi je zaradi groženj s stavko popustila večina vlad. To številnim radiologom, ortopedom in drugim zdravnikom specialistom omogoča, da ob redni službi delajo v zasebnih klinikah, kjer so čakalne vrste bistveno krajše kot v bolnišnicah. Iste bolnike, ki jih ne morejo pravočasno obravnavati v javni ustanovi, lahko že naslednji dan sprejmejo v samoplačniški ambulanti.
Drugi razlog je pomanjkljiv nadzor. Delo podrejenih zdravnikov bi morali nadzorovati predstojniki, a velikokrat zamižijo na obe očesi. Ne le zato, ker imajo tudi sami soglasja za delo drugje, ampak ker bi ob odločnejšem ukrepanju lahko tvegali množični odhod zaposlenih zdravnikov, s tem pa razpad oddelkov.
Preberite še:
Zakaj zdravniki množično odpirajo s.p.-je
Denar je, a zdravniki bi najraje delali popoldne
A obstaja še tretji razlog. Do zdaj je veljalo, da zdravniki v javnih bolnišnicah niso mogli opraviti več dela tudi zato, ker ga javna zdravstvena blagajna ne bi mogla plačati. To se je spremenilo lani poleti, ko je vladna koalicija v državnem zboru sprejela interventni zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Z njim je namenila pol milijarde evrov za skrajševanje čakalnih vrst. "Ključno pri tem zakonu je, da bodo 16 mesecev (od začetka veljavnosti zakona, op. a.) plačane vse zdravstvene storitve. Kolikor se bo delalo, toliko bo plačano," je takrat govoril minister Bešič Loredan.
To je pomenilo, da milijoni evrov niso šli le javnim bolnišnicam, ampak tudi neposredno v "vzporedni sistem" v sivem polju med javnim in zasebnim, ki so si ga v zadnjih letih zgradili nekateri zdravniki specialisti. V njem lahko tudi dopoldne delajo pri zasebnikih, kjer so bolje plačani za opravljanje pregledov in posegov, manjkajoče ure iz javne službe pa nadoknadijo z dežurstvi čez vikend. Gre za sistem, ki je ekonomsko zaživel zaradi čakalnih vrst.
Temu smo v najbolj grobi obliki priča v zadnjih mesecih. Poročali smo že, da je v tem času rekordno število zdravnikov pridobilo status samostojnega podjetnika. Dodatnih pregledov, posegov in operacij, ki jih bo s pol milijarde evrov vrednim vložkom države financirala zdravstvena blagajna, tako ne opravljajo v okviru rednega dela v javnih zdravstvenih zavodih, ampak kot "popoldanci" ali prek podjemnih pogodb. Logično, saj je v njihovem ekonomskem interesu , da čimveč dela opravijo prek teh dodatnih aranžmajev.
Preberite še:
Želite zdravnika? Odprite denarnico #kolumna
Prvi osnutek reform: nič o "dvoživkah"
Na ta način se resda skrajšujejo čakalne vrste (javnih podatkov o tem še ni), a obenem prihaja do dejanske legalizacije zdravniškega "vzporednega sistema". Ključno vprašanje je zato, kako se bo te problematike lotila prihajajoča zdravstvena reforma. Si bodo lahko zdravniki še naprej optimizirali zaslužke tako, da si bodo delo, ki bi ga morali opraviti v okviru redne zaposlitve, prelagali na s.p.-je?
Ministrstvo je tako včeraj javno objavilo osnutek izhodišč za prenovo zdravstvenega sistema. Pripravil ga je zdaj že nekdanji strateški svet pri ministru, ki ga je vodila Tjaša Sobočan. Dokument, dolg 26 strani, se zgolj posredno dotakne problema zdravniških "dvoživk". V njem je tako mogoče prebrati le, da "morajo za zasebne izvajalce storitev, ki pridobijo dovoljenje za delovanje v javni mreži, veljati enaka pravila vodenja, upravljanja in nadzora kot za javne institucije".
Januarja je sicer začel delovati nov strateški svet, ki ga je ustanovil predsednik vlade Robert Golob. Vodi ga kirurg Erik Brecelj. V njem so skoraj vsi člani ministrovega sveta in še več kot dvakrat toliko novih, saj ima skupaj kar 22 članov.
